četrtek, 29. marec 2018

Zmanjšani stroški bolniških izostankov

Številni statistični viri in navedbe delodajalcev trdijo, da so v marsikateri panogi bolniški izostanki veliko breme delodajalcev in jim zmanjšujejo končno uspešnost poslovanja. Pri tem niti ne omenjamo težav ob nadomeščanju manjkajočega zaposlenega, kjer se breme delovnega mesta običajno prerazporedi na kolege, na delo preko vikenda in podobno.

Absentizem je velik problem slovenskega gospodarstva. Ker je sistem zavarovanja oz. stopnja nadomestila med višjimi v EU, pa tudi čas plačevanja nadomestila s strani delodajalca, znaša povprečen izostanek slovenskega delavca kar 30 dni, medtem, ko je evropsko povprečje 20 dni. Torej, delodajalci izgubijo celo plačo za neopravljeno delo, pa še kup drugih stroškov se pojavi.

Drug problem, analogen absentizmu, je prezentizem, ko zaposleni kljub bolezni prihajajo na delo. Razlogi so v tem, da so morda šikanirani zaradi izostankov, da delovni proces dejansko zelo trpi ali se celo ustavi zaradi manjkajočega bolnega delavca ali pa zaradi bojazni izgube razlike v prihodku med plačilom za redno delo in bolniškim nadomestilom. Seveda to počno delavci na račun škodovanja lastnemu zdravju, kadar pa so nalezljivo bolni, pa s tem ogrožajo tudi sodelavce in so latentna snežna kepa na pobočju številnih odsotnosti in škode.

Resnici na ljubo izostanki od dela niso nujno le posledica bolezenskih stanj manjkajočih zaposlenih, ampak tudi njihovega počutja na delovnem mestu in v delovnem okolju (preobremenjenost, šikaniranje, mobing,…), pa socialnih odnosov družbe in okolja, ne nazadnje pa tudi osebnih problemov delavca ali sezonskih del na prostem (žetev, trgatev, ipd.)

Če stroške, ki jih povzroča prezentizem s svojimi nevarnostmi za zdaj uradno še ne računajo, pa znaša ocena stroškov absentizma za Slovenijo kar 6% celotnega BDP-ja! Torej precej več, kot znaša letna stopnja gospodarske rasti. Poleg nadomestil so tu všteti tudi stroški zdravljenja. Narodnogospodarsko je to eden iz resnih vzrokov za manjšo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Zagotovo si gospodarstvo, pa tudi javni sektor, želita bolj zdrave in bolj prisotne zaposlene.

Bolni zaposleni se praviloma želijo čim prej vrniti na delo in iz zmanjšanega dohodka si plačujejo tudi dopolnilna zdravila in obravnave brez čakalnih vrst, kar jih dodatno obremenjuje. Ker jih sodelavci pogosto s premalo razumevanja nato odrinjajo in zaničujejo, se jim slabša samopodoba, pa tudi možnosti napredovanja ali jim celo grozi izguba dela; celo v krogu družine lahko naletijo na nerazumevanje, zaradi izgube dohodka in povečanih obveznosti družinskih članov pa lahko pride tudi do sporov. 

Kakšne pa so ugotovitve glede dejanskega zdravstvenega stanja zaposlenih?

Strokovna vodja pri Zavodu Zdravje ga. Helena M. Peterlin,
ki v prakso dejansko uvajajo spremembe, pravi:
»Tipične zdravstvene spremembe oz. odstopanja od normale, ki jih odkrivamo pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu, pa se jih obravnavane osebe ponavadi sploh ne zavedajo ali v premajhni meri, so zlasti preobremenjenost srčne mišice, kot posledica stoje prebolelih bolezni, stresna preobremenjenost (disfunkcija endokrinega sistema) deformacije skeleta – motnje v metabolizmu mineralov, pri moških še visoka stopnja ogroženosti za razvoj vnetja prostate…«

Kakorkoli že – zdrav (so)delavec, ki lahko kvalitetno opravlja svoje delo v sodelovanju z drugimi tudi v starosti pred upokojitvijo bi moral postati družbeni in (ožje)organizacijski cilj.

Kako?

Tudi s programom »Promocija zdravja na delovnem mestu« v sklopu sistematičnih ciljanih aktivnostih in ukrepih, ki jih delodajalec izvaja z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev.

Gre za skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri njihovem delu. To dosežemo s kombinacijo:
  • izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja,
  • spodbujanja zaposlenih, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja,
  • omogočanja izbire zdravega načina življenja in
  • spodbujanja osebnostnega razvoja.
Sliši se enostavno, pa je res? Najprej poglejmo k sredstvom! 
 
Pravne temelje podaja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1; UL 43/11). V skladu s 6. in 32. členom zakona mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja le tega, kar pomeni, da izvaja določene aktivnosti in ukrepe za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja delavcev. Delodajalec mora tudi v izjavi o varnosti z oceno tveganja načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu, kar določa 27. točka 76. člena zakona.

Številna podjetja in javne službe že vrsto let pošiljajo svoje managerje na preventivne zdravstvene preglede (kot pravijo: »Bog je najprej sebi brado ustvaril…«), malo pa je tistih, ki skrb za zdravje razširijo tudi na celoten kolektiv.

Seveda pa so tudi redkejša podjetja, ki stotinam zaposlenih že leta dolgo namenjajo storitve promocije zdravja na delovnem mestu; večina se jih sicer zadovolji z nekaj predavanji, pogostitvami ali delavnicami brez (merljivega) učinka na zdravje, počutje ali celo najbolj enostavno merjeni absentizem, bolj redki pa se odločajo za praktičnejše in merljivejše odnose izboljševanja zdravja zaposlenih.

Direktor Zavoda Zdravje Graziano Sluga pravi, da imajo izdelan program usposabljanja in uveljavitve vloge promotorjev zdravja v podjetjih.
»Ključne dele programa smo že preizkusili v praksi in vemo, da bomo z dobro pripravo resnično uspeli postaviti tisto, kar pri nas menda še nikomur ni uspelo – namreč mreže notranjih promotorjev zdravja, ki bodo ostale v dobro zaposlenih tudi po usposabljanju in po dvoletnem mentorstvu promotorjev. Rezultati naših programov so povsem merljivi.«

VIR: https://novipodjetnik.si

sreda, 28. marec 2018

Pazite na svoje in strankine podatke na internetu

Svetovni splet je v nekaj letih postal tako nepogrešljiv del naših življenj, da včasih kar malce pozabimo na različne pasti, s katerimi nas obdaja. Če je nekdaj veljalo, da smo precej nezaupljivi do spletnih trgovin, so spletni nakupi, bančništvo in ostala opravila, s katerimi si prihranimo čas in olajšamo življenje, dandanes nekaj povsem vsakdanjega. Pri vsem tem pa od sebe zavedno in nezavedno oddajamo vrsto različnih podatkov, s katerimi nam lahko razni nepridipravi povzročijo veliko škode. To ne pomeni, da je treba biti ves čas na preži, malce previdnosti pa vseeno ne škodi.
Sanjske ponudbe lahko hitro postanejo nočna mora Vsako leto po družabnih omrežjih zaokrožijo nagradne igre neznanih organizatorjev, ki obljubljajo brezplačne vinjete, telefone, bajne denarne nagrade, kupone za nakupe in podobne mamljive dobrote. Uporabniki, ki naivno upajo, da bo sreča doletela prav njih, te objave širijo, včasih celo vpisujejo svoje podatke v razne obrazce, ne da bi se prepričali, komu jih pravzaprav posredujejo. V najboljšem primeru bodo na Facebooku gledali oglasne objave strani, ki jih je premamila z nagradno igro, v najslabšem pa se bodo zelo težko znebili nezaželene pošte na svoj e-naslov, ki so ga vpisali v obrazec za prijavo v nagradno igro. Tja jim bodo nepridipravi pošiljali tudi razna sporočila, s katerimi bodo od njih poskušali pridobiti še več podatkov, tudi razna uporabniška imena in gesla. Stara modrost, da nič ni zastonj, vas bo spomnila, da ne nasedajte tovrstnim prevaram.

Preverjajte, kam vpisujete svoje podatke

"Spoštovani, vaš e-poštni nabiralnik je presegel mejo za shranjevanje in lahko se vam zgodi, da ne boste več mogli pošiljati sporočil. Da bi ga ponovno aktivirali, kliknite na spodnjo povezavo in vpišite svoje uporabniško ime in geslo."
Tako nekako se glasi tipično phishing e-sporočilo, s katerim vas nepridipravi premamijo, da vpišete na njihovo spletno stran svoje podatke za dostop do e-pošte, spletne banke, PayPal računa, Facebooka ali celo Google profila. Ko se dokopljejo do njih, vam poberejo ves denar z računov, z vašega naslova razpošljejo novo pošiljko phishing sporočil vsem vašim kontaktom, vam blokirajo dostope do aplikacij, v najslabšem primeru pa vas lahko še izsiljujejo za ponoven dostop ali zaradi vsebin, ki jih najdejo na vaših računih. Zapomnite si, ponudniki storitev kot so e-pošta, online bančništvo in družabna omrežja, do katerih dostopate z geslom, vam nikdar ne bi poslali tovrstnih zahtev. Svoje podatke vpisujte le na spletnih straneh, ki jih dobro poznate. 
Preverite varno povezavo HTTPS, saj ima nizka cena svojo ceno

Se tudi vam že dober teden na spletu prikazuje oglas za najnovejši pametni telefon po izjemno ugodni ceni? Klik in že ste med spletnimi trgovskimi policami, kjer pridno polnite svojo košarico. Nič ne de, če še nikoli niste slišali za prodajalca, za 300 prihranjenih evrov se pa ja splača. Ampak po tem, ko ste celoten nakup plačali s kartico, poštarja kar ni in ni. In ker se vas drži smola, tudi na bencinski črpalki niste mogli poravnati računa, čeprav veste, da bi moralo biti na kartici še dovolj denarja. To se vam pač lahko zgodi, če nakupujete v temačnih ulicah interneta. Najlažje se boste tovrstnim situacijam izognili, če boste kupovali le na spletnih straneh znanih blagovnih znamk oziroma trgovskih sistemov, ki imajo vzpostavljeno varnostno zaščito za prenos in hranjenje podatkov.
Na straneh, kjer vpisujete številko kartice, se prepričajte, ali se naslovni vrstici na začetku izpiše HTTPS, kar je okrajšava za varno povezavo, ki vpisane podatke šifrira.

Poleg vseh teh varnostnih ukrepov je vedno dobro imeti na računalnikih nameščen program za zaščito pred virusi in hekerskimi vdori. Tudi tu velja, da izberite med uveljavljenimi in priznanimi znamkami in ne zanemarite rednega posodabljanja, saj boste le tako varni pred nepridipravi.
VIR: https://www.gzs.si

torek, 27. marec 2018

Podjetniški nasveti svetovno znanih podjetnikov

Vsi podjetniki, ki so danes svetovno znani, so bili enkrat na začetku svoje poti. Takrat so se tako kot vsi začetniki soočali z mnogimi vprašanji in preprekami ter na podlagi pridobljenih izkušenj vlekli nadaljnje poteze. Česa se lahko naučite od njih?
 
Biti uspešen podjetnik marsikdaj pomeni učiti se od tistih, ki so že dosegli zastavljene cilje. Imeti ob sebi že uveljavljenega podjetnika, od katerega se lahko učite, je neprecenljivo. Vseeno pa vsak nima te možnosti. Za vse tiste smo zbrali nekaj nasvetov, ob upoštevanju katerih boste lahko na svoji podjetniški poti (še) bolj učinkoviti. 

Preizkušajte se

Richard Branson pravi, da je njegova največja motivacija, da si vedno postavlja nove izzive. Na življenje gleda kot na šolo, v kateri se vsi neprestano učimo in izboljšujemo. Tak pogled na življenje lahko pri doseganju poslovnih ciljev pomaga tudi vam. 

Delajte tisto, kar vas veseli

Podjetništvo je področje, ki zahteva veliko časa in truda. Da bi bili lažje kos vsem izzivom, ki vam lahko pridejo na pot, je nujno, da se odločite za delovanje na področju, ki vas veseli in navdihuje. Tudi ustanovitelj podjetja Apple Steve Jobs je dejal, da je edini način za to, da je človek v življenju zadovoljen, da dela tisto, v kar resnično verjame. 

Tvegajte

Nikoli ne veste, kakšen bo izid nekega dejanja, če ga nikoli ne izvedete. Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona, pravi, da spodrsljajev ne bomo nikoli obžalovali v tolikšni meri kot tistih priložnosti, ki jih nismo izkoristili. 

Verjemite vase

V podjetništvu je pomembno, da verjamete vase. Znana je izjava Henryja Forda, da če mislite, da zmorete, ali če mislite, da ne zmorete – v obeh primerih imate prav. Verjemite vase in v vsaki situaciji boste našli rešitev. V nasprotnem primeru boste vedno iskali le izgovore. 

Imejte jasno vizijo

David Karp je izjavil, da je podjetnik tisti, ki ima tako vizijo kot tudi željo, da to vizijo uresniči. Zato je pomembno, da vse, kar delate, delate z jasno vizijo v svoji glavi. 

Družite se z uspešnimi ljudmi

Rek, da postanemo podobni ljudem, s katerimi se družimo, je še kako resničen. Reid Hoffman, soustanovitelj LinkedIna, je dejal, da sebe najhitreje spremenimo, če se začnemo družiti z ljudmi, ki jim želimo postati podobni.

Soočite se s svojimi strahovi

Premagovanje strahov je ena najtežjih nalog vsakega izmed nas. Vendar pa je podajanje na področja, ki se jih bojimo, ključno, če želimo doseči uspeh. Arianna Huffington pravi, da se moramo stalno soočati s svojimi strahovi, če jih želimo premagati. Podobno je tudi z mišicami: redna rekreacija je nujna, če hočemo, da se izoblikujejo. 

Pojdite v akcijo

Svet je poln odličnih idej, vendar pa so te vredne bolj malo, če niso realizirane. Walt Disney je nekoč rekel, da je najlažje začeti, če nehamo govoriti in dejansko začnemo delati. Tudi pri uspehu to drži kot pribito. Namesto da le premišljujete o določeni ideji, raje začnite vleči konkretne poteze. 

Bodite potrpežljivi

Nihče ne uspe v hipu. Ne glede na to, kako uspešen je nekdo danes, je bil enkrat na začetku poti. Tudi Steve Jobs se strinja s tem, da se nič ne zgodi čez noč. Pot do vsakega uspeha je dolga. Prav zato ne pričakujte hitrih rezultatov in bodite potrpežljivi. 

Preudarno ravnajte s svojo energijo in časom

Od tega, kam in na kakšen način boste vlagali svojo energijo, je odvisno, kako uspešni boste v poslovnem svetu. Zato pametno razporejajte svoje obveznosti in se posvetite tistim, ki so najbolj pomembne. 

Okoli sebe zberite dobro ekipo

Večine zgodb o uspehu ne ustvari posameznik, ampak ekipa. Prav zato je tako pomembno, da se obkrožite z ljudmi, ki jim zaupate, in se skupaj podate proti cilju. Na ta način bo vse lažje. 

Ljudi zaposlite na podlagi njihovega karakterja in predanosti viziji

Ko zaposlujete, glejte predvsem na značaj in vrednote posameznika. Znanje lahko zaposleni pridobi naknadno. Če pa v njem že na začetku ni občutka pripadnosti viziji podjetja, se tudi v prihodnosti ne bo izoblikoval. 

Načrtujte rast kapitala

Ne zadovoljite se z doseženim, ampak se vedno trudite, da bi še izboljšali poslovanje in povečali prihodke svojega podjetja. Podjetnik Richard Harroch meni, da je rast skoraj vedno težko doseči in da lahko ta proces traja dolgo. Zato je treba to področje stalno načrtovati in se ukvarjati z njim. 

Postavite si trdne cilje

Misel soustanovitelja iContacta Ryana Allisa je, da je za uspeh ključnega pomena, da imate vedno pred sabo jasen cilj. Na takšni podlagi lahko zastavite svoje delovanje. Zato si postavite trdne cilje in se jim vsak dan približujte. 

Učite se iz napak

Ne bojte se napak. Veliko podjetnikov pravi, da je bila zanje koristna vsaka napaka, ki so jo naredili, saj so se iz vsake naučili nečesa, kar jim je prišlo prav na nadaljnji poti. Ko se učite iz napak, se hitreje približujete cilju, tudi če ste vmes zaradi tega doživeli kakšen neuspeh.

Spoznajte svoje stranke

Ustanovitelj podjetja Wendy’s Dave Thomas je bil prepričan, da je poznavanje strank eden od treh temeljev uspeha vsakega podjetnika. Če poznate svoje stranke bolje od drugih, jim boste lahko ponudili točno tisto, kar potrebujejo. S tem pa pride tudi uspeh. 

Učite se od nezadovoljnih strank

Bill Gates je nekoč rekel, da so ravno nezadovoljne stranke tiste, od katerih se lahko podjetnik največ nauči. Zato vsako kritiko pretehtajte in ugotovite, ali lahko na njeni podlagi na kakršenkoli način izboljšate svojo ponudbo. 

Vprašajte stranke za mnenje

Predpostavke glede tega, kaj o vaših storitvah menijo stranke, vas ne bo pripeljalo prav daleč. Veliko bolj učinkovito je, da jih direktno vprašate za mnenje. Pazljivo jim prisluhnite in na podlagi pridobljenih informacij ustrezno ukrepajte. 

Bodite premišljeni pri odločitvah za investicije

Tako pri zagonu podjetja kot pri njegovi rasti je treba v predvidene izboljšave vlagati določena finančna sredstva. Denarja ni težko zapraviti in hitro se lahko ujamete v zanko, če ga vlagate v napačne stvari. Vedno dvakrat premislite, preden izvedete določen nakup, in se vprašajte, kaj želite z njim doseči. 

Pred vstopom v panogo pridobite čim več informacij

Ko se lotite poslovanja v določeni panogi, predhodno pridobite čim več informacij, vezanih na to področje. Tako boste vedeli, v kaj se podajate, in boste lahko vlekli bolj racionalne poteze. To bo povečalo vaše možnosti za uspeh. Ustanovitelj trgovine z oblačili Zappos Tony Hsieh je nekoč rekel: »Ne igrajte iger, ki jih ne razumete, tudi če vidite veliko ljudi, ki na tak način služijo denar.« 

Strankam ponudite več, kot pričakujejo od vas

Larry Page, soustanovitelj Googla, spodbuja podjetnike, da vedno ponudijo več, kot pričakujejo stranke. Tako boste v panogi bolj prepoznavni, okoli sebe pa boste ustvarili skupnost lojalnih strank, ki vam bodo sledile.

VIR: https://mladipodjetnik.si

ponedeljek, 26. marec 2018

FURS pripravlja dan odprtih vrat


S sloganom “Pridite, vprašajte in nas spoznajte.” Finančna uprava RS (Furs) vabi na dan odprtih vrat. V petek, 13. aprila 2018, bodo med 10. in 12. uro vsi finančni uradi po Sloveniji odprli svoja vrata za obiskovalce.

Zakaj dan odprtih vrat? 

Kot so sporočili s Fursa, se s tem želijo približati zavezancem in okrepiti informiranje na področjih, ki so trenutno aktualna za najširši krog javnosti. Obiskovalcem bodo na voljo uslužbenci z informacijami s področja davkov in s carinskega področja. Predstavili bodo tudi delo Fursovih mobilnih oddelkov.

Na nekaterih finančnih uradih bodo uslužbenci pripravili tudi predavanja. V Ljubljani in Kranju tako denimo pripravljajo seminar na temo davčnega opismenjevanja mladih, na veliki večini lokacij pa bodo med drugim natančneje predstavljali delovanje eDavkov. Zanimiva bo zagotovo tudi predstavitev tveganj pri spletnem nakupovanju in ponarejenega blaga. 

Sodelovali bodo tudi športniki

Fursov dan odprtih vrat pa bodo popestrili tudi vrhunski športniki, ki so zaposleni na finančni upravi. Dobitnik bronaste medalje na nedavnih olimpijskih igrah v Pjongčangu deskar Žan Košir bo obiskovalce nagovoril v Kranju. Alpskega smučarja Klemena Kosija lahko srečate na finančnem uradu v Mariboru, smučarko Ano Drev pa v Celju.

Če imate kakršnokoli vprašanje z davčnega področja, v petek, 13. aprila, izkoristite priložnost in obiščite vaš najbližji finančni urad. Kakšen program pripravljajo na katerem izmed uradov, preverite na Fursovi spletni strani.

VIR: www.data.si

četrtek, 22. marec 2018

Ali družbenik odgovarja s svojim premoženjem za obveznosti?

Vse družbe, razen tihe, so kot pravne osebe nosilke pravic in obveznosti v pravnem prometu. Gospodarska družba odgovarja zanje z vsem svojim premoženjem.

Poznamo osebne in kapitalske družbe. Pri osebnih družbah odgovornost praviloma preide tudi na družbenike, pri kapitalskih pa ne, saj te odgovarjajo le s premoženjem družbe.

Osebne družbe

Če ste družbenik v osebni družbi pomeni, da družba primarno odgovarja z vsem svojim premoženjem, dodatno pa za obveznosti družbe odgovarjate tudi družbeniki.


Primera osebne družbe sta:
  • družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), kjer odgovarja družba z vsem svojim premoženjem in prav tako družbeniki;
  • komanditna družba je sestavljena iz dveh tipov družbenikov. Komplementarji odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, komandisti, drugi tip družbenika, pa le do višine svojega vložka.

Kapitalske družbe

V tem primeru delniška družba (d.d.) ali družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) odgovarjata le s premoženjem družbe. Kot izjema pa se lahko pri kapitalskih družbah uveljavi poseg v neodgovornost družbenikov.
Zakon določa, da lahko pri kapitalskih družbah odgovarjate tudi družbeniki s svojim premoženjem, če so izpolnjeni določeni pogoji. Temu pravimo spregled pravne osebnosti ali “Lifting The Veil” – dvigovanje tančice.
Smisel takšne odgovornosti je v tem, da imate družbeniki vpliv na odločitve gospodarske družbe, vendar za svoje odločitve ne odgovarjate s svojim premoženjem. Upnik lahko poseže le po premoženju družbe, ne pa po premoženju ljudi, ki so vplivali na odločitve v družbi. Zato določa pravni red odgovornost družbenikov kapitalskih družb pod določenimi pogoji, ki jih določa 8. člen Zakona o gospodarskih družbah.

8. člen
(spregled pravne osebnosti)
(1) Ne glede na prejšnji člen so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, in to:
–        če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan,
–        če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
–        če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali
–        če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

Vir: Zakon o gospodarskih družbah


Iz navedenega se da jasno razbrati, da je posledica sodelovanja v podjetništvu tudi osebna odgovornost. V Republiki Sloveniji je spregled pravne osebnosti opredeljen v korist upnikov in na škodo družbenikov.
Slovenija je ena izmed redkih držav, ki ima spregled pravne osebnosti zapisan kot zakonsko normo v Zakonu o gospodarskih družbah. Slabost tega je v tem, da se interes za investiranje v slovenske družbe zmanjšuje, saj vedno obstaja tveganje, da se bo upnik poplačal s premoženjem družbenikov. Strah predstavlja predvsem za tuje vlagatelje.

VIR: mladipodjetnik.si 

sreda, 21. marec 2018

Novosti na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov

Spremenjen Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je začel veljati 17. marca. Novela zakona prinaša nekaj pomembnih novosti.

Med novostmi na področju družinskih prejemkov izpostavljamo naslednje:
  • Pomoč ob rojstvu otroka je spet univerzalna pravica
  • Uvaja se nova pravica za velike družine in invalide do pomoči pri nakupu vinjete
  • Pravica do starševskega dopusta se širi tudi na posvojitelje otroka, ki je že končal prvi razred osnovne šole
  • Uvaja se nov način izrabe očetovskega dopusta
Vsem staršem otrok, rojenim od vključno 1. 1. 2018 dalje, pripada 280 evrov t. i. pomoči ob rojstvu otroka. Upravičenci jo lahko uveljavljajo za nazaj, poudarjajo na Ministrstvu za delo.

Za očete otrok, rojenih od 1. 5. 2018 dalje, pa bo veljal drugačen način izrabe očetovskega dopusta. 
Trajanje dopusta in višina nadomestila ostajata nespremenjena.

Očetje bodo lahko izrabili vseh 30 dni očetovskega dopusta skupaj. Pri tem morajo najmanj 15 dni izrabiti kadarkoli od rojstva otroka do najkasneje en mesec po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu, preostanek pa do končanega prvega razreda osnovne šole.

Starševski dopust za posvojitelje in otroški dodatek

Do starševskega dopusta v trajanju 30 koledarskih dni v strnjenem nizu so upravičeni tudi posvojitelji otroka, ki je že končal prvi razred osnovne šole in je mlajši od 15 let. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi.

Do povečanja otroškega dodatka za 20 odstotkov zaradi nevključenosti v vrtec so upravičeni zgolj starši otrok, mlajših od štirih let. Odločbe izdane pred 1. 3. 2018 se iztečejo do konca (se ne odloči na novo).

Ostale novosti na področju družinskih prejemkov

Poleg omenjenih novosti starši, ki imajo tri ali več otrok, lahko uveljavljajo tudi pomoč pri nakupu vinjete za leto 2018. In sicer ne glede na datum nakupa vinjete.

Vlogi za uveljavljanje pomoči pri nakupu letne vinjete je treba priložiti kopijo računa o nakupu letne vinjete za vozilo drugega cestninskega razreda B. Do ureditve v področnem predpisu se novi 78.a člen zakona smiselno uporablja tudi za invalide in invalidske organizacije, ki v skladu z zakonom, ki ureja letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, uveljavljajo pravico do oprostitve plačila letne dajatve.

O vlogah za pomoč pri nakupu vinjete odločajo centri za socialno delo. Vloge za uveljavite pravice tudi za nazaj, od začetka letošnjega leta, se lahko vlagajo od 17. marca 2018 dalje.

VIR: data.si

torek, 20. marec 2018

Kako uspešno izvesti poslovna pogajanja?

Pogajanja z zaposlenimi, investitorji ali poslovnimi partnerji so lahko zahtevna. Mnogi ljudje občutijo strah pred pogajanji. Razlogi za to so različni. Nekaterim primanjkuje samozavesti, drugi se bojijo poraza.

Večine je strah že same ideje pogajanja. Morda jih je strah, da ne bodo dobili tistega, kar želijo, morda si ne upajo izraziti svojih pričakovanj. Lahko se bojijo, da bodo videti preveč tekmovalni, ko bodo zagovarjali svoja stališča.

Če se bojite izraziti, kar si želite, lahko dobite manj, kot bi lahko. Zato je pomembno, da se naučite veščin dobrega pogajanja. Le tako boste lahko iz vsakega sestanka potegnili najboljšo rešitev zase in za podjetje. Tako bo tudi vaše podjetje poslovalo bolj uspešno. Te veščine so še posebej pomembne pri novonastalih podjetjih, ki šele začenjajo s poslovanjem in se trudijo uspešno zastaviti svojo poslovno pot. Veščine pogajanja lahko koristijo tudi zaposlenim, ki se z vodjo dogovarjajo o povišanju plače in razporedu delovnih ur.

Kot vidimo, so dobre veščine pogajanja izjemnega pomena. Dobra novica je, da se da tudi pogajanj, kot vsake druge stvari, naučiti. Oglejmo si pet veščin, ki naj bi jih obvladal dober pogajalec. 

Zavedajte se svoje vrednosti oziroma prednosti, ki jih lahko ponudite nasprotni strani

Če se nameravati pogajati za višjo plačo, se morate najprej pozanimati, kolikšna je povprečna plača za delo na vašem področju tako v vašem podjetju kot drugod. Ko to izveste, morate ugotoviti, zaradi katerih sposobnosti, lastnosti oziroma znanj podjetju prinašate večjo korist kot drugi zaposleni. Priporočljivo je, da navedete konkretne situacije, ko ste se izkazali na nekem področju. Tako boste delodajalcu jasno prikazali svoje argumente.

Podobno je v primeru poslovnega sestanka, na katerem želi vaše podjetje prepričati drugo podjetje v poslovno sodelovanje. Sogovornikom morate ponuditi jasne argumente, zakaj ste vi najboljša izbira.

Tako v primeru zaposlenega, ki skuša prepričati delodajalca v povišico, kot tudi pri podjetniku, ki skuša skleniti partnerstvo z drugim podjetnikom, imata delodajalec in podjetnik na izbiro tudi druge kandidate. Poglavitnega pomena je torej, da veste, katere so vaše močne točke, na katerih področjih izstopate iz povprečja. Če bodo vaši argumenti prepričljivi, je zmaga na vaši strani.

Če ste v vlogi podjetnika, ki skuša k sodelovanju pritegniti drugo podjetje, si zapomnite, da so argumenti, ki na splošno najbolj prepričajo, zanesljivost, tradicija in rast podjetja.

Sposobnost dobrega pogajanja vam lahko koristi tudi, ko se odločate za nakup storitve. Na izbiro imate primerljivo storitev ponudnikov A, B in C. Veste, da je storitev ponudnika A najbolj kvalitetna, vendar je tudi cena zanjo najvišja. Lahko se torej odločite za ponudnika A. Veste, da boste v tem primeru z nakupom zadovoljni, vendar boste za storitev plačali več, kot ste želeli. Zaradi pomanjkanja financ lahko izberete ponudnika B ali C, vendar pri tem tvegate, da z izbiro ne boste zadovoljni. Ponudniku A pa lahko posredujete informacije o tem, da je enaka storitev pri drugih ponudnikih cenejša. Nato mu predstavite koristi, ki jih bo deležen, če boste vi kupili njegovo storitev.

Pri tem se je treba zavedati, da pri pogajanju ne gre le za to, da dosežete tisto, kar hočete, ampak da najdete skupno pot, ki bo za obe strani najbolj ugodna in bo vsaki prinesla nekaj dobrega. 

Spoznajte stališča druge strani

Ko pri sebi razčistite, kaj želite in kaj lahko ponudite, morate ugotoviti tudi, kaj vam lahko zagotovi nasprotna stran.

Vrnimo se k primeru o pogajanju glede povišanja plače. Zaposleni ima lahko tehtne argumente, zakaj naj bi bila njegova plača višja od povprečne, vendar je pametno, da se pred pogajanjem pozanima, kakšno je stanje v podjetju in kolikšne so zmožnosti vodstva, da uresniči njegovo željo.

Ko se pogajate s predstavniki podjetja, s katerim bi radi sodelovali, se morate prej pozanimati, kakšne so njihove prioritete oziroma cilji. Na tak način boste lažje izpostavili argumente, ki bodo nasprotno stran najbolj prepričali.

Dobro je, da že pred začetkom pogajanj veste, katera je najboljša možnost, ki jo lahko dosežete in ki vam jo nasprotna stran lahko ponudi, ter kolikšen je razpon možnih ugodnih dogovorov. Zakaj je to pomembno? Če boste nasprotni strani ponudili neko storitev po zelo ugodni ceni, bo ta vašo ponudbo seveda takoj sprejela in pogajanja bodo končana – na vašo škodo. Če boste ponudili previsoko ceno, vas bo druga stran sicer najprej zavrnila, vendar boste v nadaljevanju pogajanj lažje prišli do želene ponudbe. Dogovorili se boste o višini zneska, ki bo za obe udeleženi stranki najbolj sprejemljiva.

Če torej veste, kakšna je pozicija druge strani, boste lažje dosegli rezultat, ki bo ugoden tudi za vas.

Določite svoje prioritete

Ko veste, kaj lahko ponudite vi in kaj lahko ponudi nasprotna stran, morate ugotoviti še, kaj točno želite doseči v okviru pogajanj. Vedeti morate, pri katerih točkah ne boste popuščali. Vedeti morate tudi, katera področja so taka, da se jim konec koncev lahko odpoveste, če drugače ne bo šlo. 

Sestaviti morate dva možna scenarija. Eden predstavlja najboljši, drugi pa najslabši možni izid sestanka. Ali je za vas pomembno, da sklenete posel, tudi če vaše prioritete ne bodo uslišane, ali pa boste v tem primeru raje našli nekoga drugega? Ali boste sprejeli ponudbo, če vam ponudnik nek produkt ponudi po ceni, ki je višja od cene drugih tovrstnih produktov, do katerih lahko dostopate? Običajno je sicer dejavnikov, okoli katerih se vrtijo pogajanja, več, zato je določitev še sprejemljive kombinacije včasih težka naloga.

Če s sklenitvijo dogovora ne boste dosegli tistega, kar bi za vas predstavljajo neko dodatno korist, potem dogovora ni vredno sprejeti. 

Bodite objektivni in razmišljajte vnaprej

Do zdaj smo govorili predvsem o izhodiščih, ki naj bi jih imela v glavi vsaka od strani, preden se pogajanje začne. V naslednjem koraku pa morate ugotoviti, na kakšen način boste pogovor izpeljali. Ta proces je podoben igranju šaha – na vsako nasprotnikovo potezo se morate čim bolje odzvati.

Priporočamo vam, da ste pri pogovoru čim bolj objektivni. Ali bo dogovor resnično prinesel dodano vrednost vašemu podjetju? Ali boste resnično lahko izpolnili obljube, ki ste jih dali?

Ugotovite, na kakšen način boste delovali. Nato razmislite še o tem, na kakšne načine se lahko na vaše argumente odzove nasprotna stran. Poskusite pretehtati čim več možnih scenarijev in načine, kako se boste odzvali, če pride do njih. Na tak način boste pripravljeni na različne izide – zato boste tudi na sestanku bolj samozavestni.
 
Ko sklenete partnerstvo z drugim podjetjem, se morate vprašati tudi, kakšna so vaša pričakovanja. Pomembno je, da se dogovorite glede vseh ključnih točk, ki so za vas pomembne, in dorečete pomembna vprašanja. 

Ostanite načelni

Imejte v mislih, da morate v sklopu pogajanj vedno iskati izide oziroma dogovore, od katerih imata korist obe strani. V poslovne sestanke ne vpletajte čustev in ega. Na sogovornika ne glejte kot na tekmeca, ampak kot na zaveznika. Namesto na hitro zmago se raje osredotočite na izid, ki bo ugoden na dolgi rok.

Ne ravnajte v afektu; pri pogajanjih vas ne smejo voditi čustva. Tudi če vas nekaj razjezi ali užalosti, se najprej umirite in šele nato reagirajte. Čustveni odzivi ne sodijo na poslovne sestanke. Zaradi njih boste izpadli neprofesionalno, kar lahko ogrozi uspešnost pogajanj. 

Za konec

Načela dobrega pogajanja vam lahko pomagajo v vsakodnevnem življenju, ko hočete na primer s prijatelji ali člani družine skleniti nek dogovor. Neprecenljiva pa so predvsem v poslovnem svetu. Tako kot pri vsaki stvari tudi tukaj vaja dela mojstra; in četudi vam pogajanja trenutno še ne gredo dobro od rok, ne obupajte. Morebitne poraze izkoristite kot izhodišče za učenje in izboljšave.

VIR: mladipodjetnik.si

ponedeljek, 19. marec 2018

Študentska napotnica ali pogodba o zaposlitvi: kaj je za delodajalce ugodnejše?

Včasih je veljalo, da študentsko delo za delodajalce predstavlja ugodnejšo alternativo sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Pa je temu res še vedno tako?

V zadnjih letih zakonodajalec v želji po zmanjšanju trenda izkoriščanja študentov za opravljanje del, za katera bi morala po zakonu biti sklenjena pogodba o zaposlitvi, redno viša prispevke in dajatve za študentsko delo. Razlog tiči v praksi delodajalcev, ki se za opravljanje dela zaradi minimizacije stroškov raje poslužujejo študentskega dela. V primerih, ko v delodajalčevem delovnem procesu obstaja dejanska potreba po tem, da se delo opravlja kontinuirano in za daljši čas, bi moral z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi. Študentsko delo je namreč namenjeno za primere, ko je potreba po delovni sili začasne in občasne narave.

Koliko torej delodajalca res stane plačilo študenta preko študentske napotnice in koliko plačilo delavca po pogodbi o zaposlitvi? Znesek, ki ga študent in delavec kot nakazilo za delo prejmeta na svoj račun, namreč ni enak znesku, ki ga dejansko plača delodajalec.

V članku na praktičnem primeru primerjamo obremenjenost dela preko pogodbe o zaposlitvi, z obremenjenostjo dela preko študentske napotnice. Za namene izračuna predpostavljajmo, da delavec in študent delo opravljata polni delovni čas, torej 40 ur tedensko. Za svoje delo naj oba na svoj račun mesečno prejmeta nakazilo 1.000 evrov.

Obremenitev študentskega dela

Študentsko delo je kratkotrajno, občasno delo, ki ga dijak ali študent opravlja na podlagi napotnice, izdane s strani posrednika, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.
Takšno delo je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od tega dela se plačujeta tudi koncesijska in dodatna koncesijska dajatev. Znesek koncesijske dajatve si razdelijo Študentska organizacija Slovenije, konkretni študentski servis in proračunski sklad ministrstva (za štipendije). Znesek dodatne koncesijske dajatve, pa se nameni za potrebe prenove in širitve zmogljivosti univerz itd.

Dajatve in prispevki se plačajo glede na število oddelanih ur študenta in bruto znesek na napotnici. Obračuna in odvede jih posrednik (študentski servis), ko izvede plačilo študentu. Celotne dajatve in prispevki delodajalca za študentsko dela znašajo 33,74% + 22% DDV.

Delodajalec bo glede na študentove oddelane ure plačal:
  • prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85%
  • prispevke za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36%
  • prispevke zdravstvenega zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53%
  • koncesijsko dajatev v višini 16%
  • dodatno koncesijsko dajatev v višini 2%
Študentov prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa znaša 15,5%.
V primeru da študent na svoj račun prejme znesek 1.000 evrov, bo bruto znesek na napotnici znašal  1.183,43 evrov.
Na ta znesek bo delodajalec dodatno plačal 186,27 evrov kot prispevke za zdravstveno zavarovanje ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Koncesijska dajatev bo znašala 189,35 evrov, dodatna koncesijska dajatev pa 23,67 evrov. Poleg tega pa bo delodajalec plačal tudi DDV, ki v našem primeru znaša  87,85 evrov.

Bruto strošek delodajalca skupaj z DDV, bo v našem primeru tako znašal 1.670,57 evrov.

Obremenitev dela po pogodbi o zaposlitvi

S pogodbo o zaposlitvi se med delavcem in delodajalcem vzpostavi delovno razmerje. Delavec za svoje delo prejema dogovorjeno plačo in druga plačila – povračilo stroškov v zvezi z delom (malica, prevoz), regres, itd. Pri primerjanju naših praktičnih primerov povračil stroškov v zvezi z delom nismo upoštevali.
V primeru delavca, ki na svoj račun po pogodbi o zaposlitvi prejme 1.000 evrov, bo njegova bruto plača znašala 1.498,50 evrov. Ta znesek vključuje neto plačo, prispevke delavca in akontacijo dohodnine. Znesek bruto plače pa se vseeno razlikuje od celotne obremenitve delodajalca.

Delavcu bodo od njegove bruto plače odvedeni naslednji prispevki in dajatve, v višini 22,10%:
  • prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36%
  • prispevek za pokojninsko zavarovanje v višini 15,50%
  • zaposlovanje v višini 0,14%
  • starševsko varstvo v višini 0,10%
V našem primeru bo delavec prispeval 331,17 evrov prispevkov. Od tega bo plačal 95,31evrov prispevkov za zdravstveno zavarovanje, 232,27 evrov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 2,10 evra za zaposlovanje in 1,5 evra za starševsko varstvo. Plačal bo tudi akontacijo dohodnine v višini 27%, ki bo v našem primeru znašala 167,35€.

Delodajalec pa bo glede na delavčevo bruto plačo plačal dajatve in prispevke v višini 16,10%:
  • prispevke za zdravstveno zavarovanje v višini 6,56%
  • prispevke za pokojninsko zavarovanje v višini 8,85%
  • zaposlovanje v višini 0,06%
  • starševsko varstvo v višini 0,10%
  • poškodbe pri delu v višini 0,53%
Delodajalčevi prispevki v našem primeru nanesejo skupno 241,26 evrov. Od tega bo plačal 98,30 evrov prispevkov za zdravstveno zavarovanje, 132,62 evrov prispevkov za pokojninsko zavarovanje, 0,90 evra za zaposlovanje, 1,50 evra za starševsko varstvo in 7,94 evra za poškodbe pri delu.

Celoten strošek delodajalca bo v tem primeru znašal 1.739,77 evrov.

Za delodajalce je tako še vedno ugodnejše študentsko delo, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da je takšna vrsta dela namenjena le kratkotrajnemu in občasnemu delu. To pomeni, da v primeru, da pri delodajalcu ostaja potreba po delavcu, ki bi delo opravljal dlje časa in za polni delovni čas, obstaja obveznost sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

VIR: mladipodjetnik.si

četrtek, 15. marec 2018

Koliko je vredno 
vaše podjetje?

Nekatere stvari, predvsem tiste, ki nam največ pomenijo, so v življenju neprecenljive. Koliko je vredno vaše podjetje, pa je vprašanje, na katero številni lastniki podjetij ne znajo odgovoriti.

Ne le zato ker o tem na svoji več let ali celo desetletij dolgi podjetniški poti nikoli niso razmišljali, ampak ker vrednosti lastnega podjetja ne znajo oceniti. Vanj so namreč vložili nešteto ur lastnega časa, mu podredili svoje in življenje lastne družine ali se nanj tudi čustveno navezali. A z zgornjim vprašanjem se bodo prej ali slej srečali. Nekateri zato, ker ga bodo ob upokojitvi ali še prej želeli prodati. Drugi ga bodo zastavili za posojilo, tretji pa svoje posle želeli razširiti. To lahko storijo ali z nakupom novega podjetja ali tako, da v lastno podjetje privabijo novega partnerja ali financerja, ki denarja seveda ne bo vlagal na suho. Nekatere pa bo morda na določeni točki v življenju in poslovni karieri začelo zanimati, koliko je podjetje, ki so ga ustvarili, sploh vredno.

Napačne ocene vrednosti

Vrednotenje podjetij jenaloga, ki se je ne smemo lotevati na hitro ali po domače. Podjetniška zgodovina, tudi slovenska, je polna primerov, ko je prav napačna ocena vrednosti podjetja, bodisi prenizka bodisi previsoka, marsikaterega kupca spravila na kolena, pri prodajalcu pa pustila grenak priokus, da so ga prevarali. Pogosto vrednotenje samo na podlagi dokumentov in preteklih izkazov ni dovolj. V nekaterih panogah je pomembnejša vrednost sredstev, ki jih ima podjetje, v drugih denarni tok, brez katerega podjetju pri preživetju ne pomaga nepremičnina ali drugo premoženje.

Različne metode vrednotenja

Da bi pomagali pri določanju čim boljšega približka vrednosti podjetja, smo zbrali nekatere najpomembnejše in najpopularnejše metode vrednotenja: 

Multiplikator EBITDA 
Vrednost = ustrezni multiplikator x EBITDA 
  • kupec običajno posel kupi zaradi prihodnjih donosov; 
  • dober približek denarnemu toku je EBITDA ali dobiček iz poslovanja pred amortizacijo; 
  • primerjava z vrednostmi, ki jih v določenem trenutku dosegajo podobna podjetja; 
  • večje tveganje pomeni manjši multiplikator, 
  • najpogosteje se uporablja petkratnik denarnega toka, vendar se multiplikatorji lahko gibljejo od 1 pa vse do 10.

Metoda diskontiranja prostih denarnih tokov 
Vrednost = sedanja vrednost denarnega toka v letu 1 + sedanja vrednost denarnega toka v letu 2 + …
  • najnatančnejša metoda, vendar tudi najzahtevnejša in zato ne najbolj priljubljena; 
  • podjetnik mora izdelati projekcije denarnih tokov za prihodnjih pet let; 
  • uporaba ustrezne diskontne stopnje, ki je odvisna tveganosti poslovanja. 

Metoda čiste vrednosti sredstev 
Vrednost = ocenjena vrednost sredstev – ocenjena vrednost obveznosti
  • v oceno je treba vključiti vsa sredstva, katerih lastnik je podjetje, na primer opremo, računalnike, pohištvo, zaloge materiala ali izdelkov, blagovno znamko in vnaprej obračunane stroške razvoja ter oceniti njihovo pošteno tržno vrednost; 
  • vse potrebne informacije so navadno v javno dostopni bilanci stanja podjetja, vendar je treba pridobiti, kolikor je mogoče ažurne in poštene podatke; 
  • ni nujno, da kapital pomeni tudi vrednost podjetja, saj so določena sredstva (nepremičine, poslovne terjatve) lahko precenjena; 
  • uporabno za podjetja, ki imajo pomemben delež opredmetenih sredstev (nepremičnine, stroji …), primerno tudi za holdinge in investicijske družbe s finančnimi naložbami ter podjetja, ki trgujejo z nepremičninami. 
Metoda primerljivih prodaj 
Vrednost = cena, po kateri je bilo prodano primerljivo podjetje
  • izračun ob predpostavki, da kupoprodajni postopki podobnih podjetij in dosežena cena dajejo dokaz o vrednosti ocenjevanega podjetja; 
  • problem je slaba razpoložljivost podatkov, na primer za posamezne panoge, težko je najti resnično primerljiva podjetja, pri čemer so bile transakcije izvedene v drugem času. Tudi pogoji, pod katerimi so bili sklenjeni posli, niso v celoti znani;
  • metoda je veliko bolj uporabna pri določanju vrednosti posameznega sredstva (stroj ali nepremičnina) podjetja, če to pomeni glavnino premoženja. 

Glavni cilj je poštena cena

Tudi če ste prepričani, da ste izračunali pravo vrednost podjetja, velja pravilo: podjetje je vredno toliko, kot je kupec oziroma investitor pripravljen plačati zanj. 
Prostora za čustva ni.

VIR: http://svetkapitala.delo.si

sreda, 14. marec 2018

Deklariranje produktov

Deklariranje proizvodov pomeni označevanje z različnimi podatki. Deklaracija je namenjena potrošniku in vsebuje osnovne podatke o proizvodu, proizvajalcu, dobavitelju in tudi o tistem, ki je za izdelek na trgu odgovoren.


Slovenska zakonodaja deklaracijo ne ureja v nekem splošnem predpisu, ki bi veljal za vse proizvode, ki se dajejo na trg oz. so dostopni na trgu, pač pa je potrebno za vsak produkt preveriti, ali je označevanje posameznih vrst proizvodov urejeno v zakonu in posebnih podzakonskih predpisih. Deklariranje posameznih proizvodov je obvezno le, če tako predpisi določajo.

Na splošno Zakon o varstvu potrošnikov (Ur. l. RS, št. 98/2004, z nadaljnjimi spremembami) v 2. členu določa, da mora podjetje s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih, kjer avtohtono živita italijanska in madžarska narodna skupnost pa tudi v jeziku narodne skupnosti, kar vsekakor velja tudi za deklariranje podatkov na izdelku. Pri tem mora podjetje pri pisnih sporočilih, prav tako deklaracijah, uporabljati celotno ime svoje firme in sedež. Pri označevanju izdelkov mora potrošniku posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka. Namesto besednega jezika lahko podjetje pri označevanju izdelkov uporablja tudi splošno razumljive simbole in slike.

Deklariranje živilskih produktov

Ureditev označevanja živil mora predvsem obveščati in varovati potrošnika. Varovanje potrošnika pa se lahko zagotovi le s potrebnimi in pravilnimi informacijami o proizvodu, ki ga želi kupiti, zato je označevanje živil nujno. Podatki o proizvodu morajo biti jasni, nedvoumni, točni in ne smejo zavajati potrošnika. Pogosto se zgodi, da so takšne označbe potrošniku neprijazne, saj so zapletene in nerazumljive, hkrati pa mora ponudnik oz. proizvajalec zadostiti standardom, ki ga ureja evropska in nacionalna zakonodaja, ki pa se v zadnjem obdobju stalno spreminja oz. dopolnjuje. Nekakšni minimalni standardi za vsa živila, ki se dajejo v promet, so določeni v Direktivi o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000.

Označevanje živil delimo na tri področja:
I. Splošno označevanje:
  1. Ime proizvoda (mleko, jajca, skuta …), če se za izvod uporablja blagovna znamka ali domišljijsko ime, mora biti poleg takšnega imena tudi ime proizvoda. V primeru, da je živilo predelano v posebnem tehnološkem postopku ali je v fizikalnem stanju, ki bi lahko bilo zavajajoče, mora vsebovati produkt tudi to informacijo (npr. pasterizirano, v prahu …).
  2. Seznam sestavin – jasno mora biti, katere sestavine so prisotne v proizvodu, katere vsebine je največ in katere najmanj. Pri aditivih je obvezna navedba kategorije, v kateri aditiv spada, in navedba specifičnega imena ali E-številka (npr. konzervans natrijev nitrit ali konzervans E 250). Navedene morajo biti tiste sestavine, ki povzročajo alergijo, prav tako informacija o sladilu, če ga proizvod vsebuje.
  3. Neto količina – je količina zapakiranega izdelka (kg, g, l, ml). Navedba količine ni obvezna na produktih, ki se običajno prodajajo po kosih (npr. jajca) in se jih zlahka prešteje z zunanje strani ali pa je število kosov navedeno na označbi. Navedba količine ni potrebna na izdelkih, katerih masa je manjša od 5 g ali 5 ml, razen za začimbe in zelišča.
  4. Rok uporabnosti – rok, do katerega je živilo lahko v prodaji in se kvari. Navedba roka uporabnosti ni obvezna za živila, kot so sveže sadje, zelenjava, sol, fermentiran kis, vrste peciva, ki se običajno zaužijejo v 24 urah po izdelavi, alkoholne pijače, ki vsebujejo 10 promilov ali več alkohol …
  5. Ime in naslov proizvajalca
  6. Označevanje gensko spremenjenih organizmov
  7. Serija oz. lot – predstavlja enoto živila v prometu, ki je izdelano, predelano ali pakirano pod enakimi pogoji.
  8. Država porekla – v primeru, da bi lahko njegova izpustitev zavedla potrošnika.
  9. Pogoji shranjevanja – obvezno le, če je to bistveno za uporabnosti živila.
  10. Navodila za uporabo – obvezno le, če potrošnik brez tega podatka ne bi mogel pravilno uporabiti živilo.
  11. Vsebnost alkohola
  12. Kontrolirana atmosfera – navedba »pakirano v kontrolirani atmosferi« je obvezna, kadar je rok uporabnosti podaljšan s pomočjo plinov za pakiranje.
  13. Ionizirajoče sevanje – vsako živilo, ki je obdelano z ionizirajočim sevanjem, mora biti ustrezno označeno.
  14. Razred ali kategorija – le če se živilo razvršča v kategorije in razrede. 
II. Informacije o hranilni vrednosti:

Označevanje hranilne vrednosti je obvezno, kadar se proizvajalec o predstavitvi ali oglaševanju živila z izjavo o hranilni vrednosti sklicuje na posebno hranilno lastnost živila. Podatki o hranilni vrednosti morajo biti navedeni na 100 g ali na 100 ml živila. Energijska vrednost živila je izražena v kilo joulih (kJ) ali kolokalorijah (kcal). Izvor beljakovine so predvsem beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. Poleg tega pa so lahko na embalaži navedene tudi druge snovi, ki jih živilo vsebuje, npr. sladkorji, vitamini in minerali, vlaknine, maščobne kisline …

III. Označevanje prehranskih in zdravstvenih trditev:

Gre za živila, ki so namenjena osebam s problemi v presnovi in prebavi, za ljudi z določenimi fizičnimi posebnostmi ter za dojenčke in male otroke. Za takšno vrsto živil je potrebna posebna oznaka, zopet zaradi varstva kupca, ki mora vedeti, kaj kupuje.

Podrobnejše informacije glede označevanja živil lahko preberete v brošuri, iz katere povzemamo zgornje tri skupine označevanja živil: Razumevanje označb na živilih.

Deklariranje neživilskih proizvodov

Slovenska zakonodaja obveznega deklariranje oz. označevanja neživilskih proizvodov ne predpisuje na splošno, pač pa je lahko označevanje posamezne vrste proizvoda urejeno s posebnimi predpisi, zaradi česar je potrebno za vsak proizvod pregledati obstoječe podzakonske akte in pravo Evropske Unije ter se tako prepričati, ali je proizvod opremljen z vsemi potrebnimi podatki.

V nadaljevanju so le primeroma našteti nekateri pravilniki, ki urejajo označevanje posamezne vrste produktov, in sicer:
  • Pravilnik o vsebini in načinu označevanja kozmetičnih proizvodov (Ur. list RS, št. 114/2003,
  • Pravilnik o varnosti strojev (Ur. list RS, št. 25/2006 in 75/2008),
  • Pravilnik o označevanju in navodilu za uporabo zdravil za uporabo v humani medicini (Ur. list RS, št. 21/2012),
  • Pravilnik o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (Ur. list RS, št. 27/2004, z nadaljnjimi spremembami),
  • Pravilnik o osebni varovalni opremi (Ur. list RS, št. 29/2005, z nadaljnjimi spremembami),
  • Pravilnik o energetskem označevanju gospodinjskih električnih pečic (U. list RS, št. 89/2003 ,…

Pri pravilnosti označevanja produktov je potrebna posebna pazljivost, saj nemalokrat označevanje posamezne vrste proizvoda ureja pravo Evropske Unije, ki s pravnimi akti neposredno ali posredno vpliva na zakonodajo držav članic. Tako je npr. konkretno danes področje označevanja nevarnih snovi in zmesi urejeno s CLP uredbo (ES) št.1272/2008, medtem ko so pred sprejetim aktom navedeno področje urejale direktive in podzakonski akti. Kot primer ureditve s strani prava Evropske Unije navajamo tudi Uredbo EU št. 1007/2011 EP in Sveta o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave in tekstilnih izdelkov, ki v slovenskem pravu učinkuje neposredno in se je začela uporabljati 8. 5. 2012.

V primerih, ko je potrebno zagotoviti varnost proizvodov, pa za to ne obstaja posebnega predpisa za proizvod neke vrste, se uporabljajo določbe Zakona o splošni varnosti proizvodov (Ur. list RS, št. 101/2003), ki določa, da morajo biti takšni produkti ustrezno sledljivi, torej morajo imeti navedbo (na proizvodu ali njegovi embalaži) natančnih podatkov o proizvajalcu in proizvodu oziroma njegovi seriji, razen kadar je navedba upravičeno izpuščena.


Posebna vrste oznaka je CE znak, s katerim se označuje tehnično zahtevnejše proizvode, kot so nizkonapetostna oprema, tlačne posode, osebna varovalna oprema, stroji, igrače … Več o tem si lahko preberete tukaj.

Vse navedeno zgoraj kaže, da morajo biti podjetniki pri opravljanju dejavnosti, še bolje pa pred začetkom te, v zvezi s prodajo produktov dobro seznanjeni z vsemi zahtevami slovenske in evropske zakonodaje, zato je potrebna posebna previdnost. Namen tega članka je zgolj splošen opis veljavne ureditve na področju deklariranja produktov, ki je neposredno povezana z zagotavljanjem obveščenosti in varnosti potrošnikov. Za podrobnejše informacije o deklariranju je nujna analiza specialnih predpisov, izmed katerih jih je le nekaj navedenih v tem članku.


VIR: https://mladipodjetnik.si

torek, 13. marec 2018

Plačevanje obveznosti do države brez stroškov plačilnih storitev

Od 1. marca 2018 je več kot petsto različnih obveznosti do države in občin mogoče plačati s plačilnimi karticami brez stroškov plačilnih storitev. Negotovinska plačilna mesta UJPlačam so dostopna na enajstih lokacijah po vsej Sloveniji, glede na povpraševanje pa se bo mreža lokacij lahko tudi prilagodila.  

Ministrstvo za finance z organi v sestavi si tudi z ukrepi, povezanimi s plačevanjem dajatev, prizadeva za izboljšanje poslovnega okolja. Od konca lanskega leta je na primer na plačilnih nalogih, ki jih kot prilogo k odločbi ali obračunu za odmero dajatev zavezanci prejmejo od Finančne uprave RS, uvedena QR koda. QR koda vsebuje vse podatke, ki so potrebni za plačilo (znesek, račun v dobro, referenco za plačilo) in močno poenostavi plačevanje zavezancem, ki pri plačevanju uporabljajo aplikacije bank za mobilno bančništvo, ki omogočajo foto plačilo. Trenutno še v razvojni fazi je tudi rešitev poenostavitve spletnega plačevanja obveznosti (združevanje različnih vrst obveznosti v en plačilni nalog), ki bo za zavezance enostavnejša in cenejša, pripravljajo pa jo v Finančni upravi RS in Upravi RS za javna plačila. Slednja bo podrobneje predstavljena predvidoma do konca letošnjega leta.

Z vidika cenejšega načina plačevanja davčnih obveznosti za zavezance pa so bile v okviru zadnjih sprememb zakona o davčnem postopku zagotovljene pravne podlage, ki so med drugim podlaga za uvedbo storitve kartičnega plačevanja obveznih dajatev brez stroškov plačilnih storitev za zavezance, ki jo bo zagotavljala Uprava RS za javna plačila. Uprava RS za javna plačila je tako od 1. marca 2018 omogočila plačevanje obveznih dajatev na negotovinskih plačilnih mestih UJPlačam, in sicer s plačilnimi karticami (Mastercard, Maestro, Visa in Karanta) in brez stroškov plačilnih storitev za zavezance. Gre za stroške, ki jih sicer imajo plačniki v primeru plačevanja prek spletnih bank, na poštnih in bančnih okencih.

Na negotovinskih plačilnih mestih UJPlačam je mogoče plačati vse obvezne dajatve posameznikov, podjetnikov in podjetij. Torej od dohodnine, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, različnih taks in glob do davka na dodano vrednost in prispevkov za socialno varnost. 

Plačevanje bo na območnih enotah Uprave RS za javna plačila možno v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 8.00 in 15.00 in v sredo med 8.00 in 17.00:
• Koper, Pristaniška ulica 10, 6000 Koper,
• Kranj, Slovenski trg 2, 4000 Kranj,
• Ljubljana, Dunajska cesta 25, 1000 Ljubljana,
• Murska sobota, Slovenska ulica 2, 9000 Murska Sobota,
• Novo mesto, Kočevarjeva ulica 1, 8000 Novo mesto,
• Postojna, Ljubljanska cesta 5, 6230 Postojna,
• Slovenska Bistrica, Ljubljanska cesta 11, 2310 Slovenska Bistrica,
• Žalec, Šlandrov trg 22, 3310 Žalec.

VIR: FURS

ponedeljek, 12. marec 2018

Pomoč družinskega člana v podjetju

Podjetniku pri delu lahko brezplačno priskočijo na pomoč tudi družinski člani, in sicer ne glede na to, ali so v delovnem razmerju ali ne. Pomoč družinskega člana se šteje za obliko kratkotrajnega dela, ki ga ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1).

Podjetnik lahko izdaja račune tudi v času bolniške in porodniške

Pomoč družinskega člana lahko podjetniku pride prav tudi v času, ko je sam na bolniški ali porodniški. Tudi takrat namreč lahko, če ima ustrezno urejeno pomoč družinskega člana, izdaja račune in torej dobiva prihodke.

Paziti mora le, da so res izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za opravljanje kratkotrajnega dela, da pomoč družinskega člana ne presega štiridesetih ur mesečno ter da bo račun izdan le za tisto, kar bo dejansko namesto njega opravil družinski član.
 
Pomoč družinskega člana največ 40 ur mesečno


Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenim. Pomoč družinskega člana se lahko opravlja tudi pri popoldanskem s.p.-ju, saj zakonodaja (ZPDZC-1) ne razlikuje med različnimi oblikami zavarovanja.

Pri kratkotrajnem delu samozaposleni osebi lahko pomagajo osebe, s katero je samozaposleni v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena. To pomeni zakonec, izvenzakonski partner, sin, hči, mati in oče, ne pa tudi brat oziroma sestra.

Posameznik, ki opravlja kratkotrajno delo, je lahko v delovnem razmerju, brezposelen ali upokojen, pomoč družinskega člana pa ne sme presegati 40 ur mesečno.

Podjetnik mora voditi evidenco kratkotrajnega dela
 
Podjetnik oziroma delodajalec mora sam voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu. Evidenca mora vsebovati osebno ime, naslov in davčno številko osebe, uro začetka in konca opravljanja kratkotrajnega dela po dnevih ter skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela v posameznem mesecu.

Evidenco mora podjetnik hraniti še dve leti po tem, ko se je pomoč družinskega člana zaključila.

Podjetnik mora družinskega člana prijaviti v zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Prijavi ga z obrazcem M12 – prijavo lahko uredi tudi na VEM točki DATA. Prispevek pa mesečno plačuje Finančni upravi RS (Furs). V letošnjem letu ta znaša 4,86 evra

VIR: www.data.si

četrtek, 08. marec 2018

Ali je potrebno PayPal račun prijaviti na FURS?

PayPal je verjetno najbolj poznan in uporabljan posrednik med kupcem in prodajalcem na področju elektronskega poslovanja. Storitve, ki jih nudi so preproste, varne in omogočajo hitro poslovanje na globalni ravni. Preverili smo, kako je s prijavo Paypal računa FURSu.

Ker je uporabnikov, ki koristijo PayPal za opravljanje poslov vedno več, pogosto prihaja do zmede pri vprašanjih, ali je PayPal račune potrebno prijaviti ter kakšno davčno obveznost predstavljajo sredstva, ki jih osebe na takšne račune prejemajo.
  
Ali se PayPal račun šteje za plačilni račun iz tujine?

Po Zakonu o obvezni prijavi bančnih računov v tujini je potrebno plačilne račune iz tujine prijaviti Finančni upravi RS (FURS). Vendar pa se po pojasnilu FURSa spletna storitev PayPal ne šteje za bančni račun, plačila, ki gredo preko njega, pa predstavljajo negotovinska plačila.
Dokler imajo takšni računi le vlogo t.i. elektronske denarnice in ne opravljajo plačilnih storitev, njihova prijava zaenkrat ni potrebna. Posamezen račun pa je potrebno prijaviti v primeru, da ponudnik spletne storitve nadgradi tako, da račun prevzame funkcijo plačilnega računa s personalizirano številko (npr. IBAN), na katerega se imetniku lahko nakazujejo prejemki (npr. plača).

Prilive na PayPal račune je potrebno prijaviti

Ne glede na to, da prijava samega PayPal računa ni potrebna, pa ne velja enako tudi za prilive, ki jih imetnik računa tja prejema. Način davčne obravnave prihodkov prejetih preko PayPal računa bo odvisen predvsem od namena plačila oziroma nakazila in od tega, kdo je njegov prejemnik.

Pomembno je ali gre pri tem za fizično osebo, s.p., gospodarsko družbo, itd. Takšna plačila in nakazila se zato za davčne namene presojajo od primera do primera posebej.

V primeru, da prilive na svoj PayPal račun prejema fizična oseba, ki ni registrirana za opravljanje dejavnosti in preko spleta le občasno opravi kakšno storitev, njeni zaslužki padejo pod obdavčitev po Zakonu o dohodnini. Obdavčeni so kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, ki niso dohodki iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo.

Za davčne namene pri prilivu na račun sicer ni relevantno ali je bilo plačilo samo prejeto na PayPal račun ali pa zatem tudi preneseno na prejemnikov transakcijski račun. Zavezanec je v takšnem primeru sam dolžan dohodke prijaviti FURSu.
 
V primeru, da želi fizična oseba dejavnost preko spleta opravljati trajno, neprekinjeno in samostojno, bo morala takšno dejavnost registrirati in ustanoviti s.p. V primeru, da s.p. ugotavlja svojo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, se prejemki preko PayPala štejejo za prihodke in so obdavčeni z davkom na dohodek iz dejavnosti po Zakonu o dohodnini.
Če pa davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, prejemki preko PayPala ne vplivajo na prihodke, saj se izkazujejo že ob nastanku poslovnega dogodka. Prihodki se izkažejo v davčnem obračunu in se nato obdavčijo z davkom na dohodek iz dejavnosti.

V primeru, da je uporabnik PayPal računa podjetje, ki tja prejema plačila za določene storitve, postane zavezanec za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. Pri ugotavljanju njegove davčne osnove v letnem davčnem obračunu, se upoštevajo prihodki in odhodki, ki so ugotovljeni v izkazu poslovnega izida. Poslovni dogodki pa se pripoznajo takoj, ko se pojavijo in ne glede na način plačila.

VIR: https://mladipodjetnik.si