petek, 09. februar 2018

Prenehanje gospodarske družbe

Prenehanje poslovanja gospodarske družbe pomeni obstoj razloga za prenehanje družbe, izvedbo postopka za prenehanje družbe in izbris družbe iz registra. V postopku prenehanja družba preneha opravljati svojo dejavnost, proda oziroma razdeli vse svoje premoženje, poplača (delno ali v celoti) svoje upnike in na koncu preneha obstajati.

Način in postopek prenehanja družbe je urejen v Zakonu o gospodarskih družbah-1 (v nadaljevanju ZGD-1), glede stečajnega postopka in postopka prisilne likvidacije pa tudi v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). ZGD-1 določa dva načina prenehanja gospodarske družbe: (i) redno prenehanje in (ii) prenehanje po skrajšanem postopku.
 
Razlogi za prenehanje gospodarske družbe po ZGD-1

ZGD-1 za vsako pravnoorganizacijsko obliko posebej določa razloge za prenehanje, pri čemer imata delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo smiselno enake razloge za prenehanje. Glede na to, da sta ti dve pravnoorganizacijski obliki najpogostejši, se bomo v nadaljevanju osredotočili samo na njiju. Razlogi za prenehanje delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo so: (1) pretek časa, za katerega je družba ustanovljena; (2) če tako sklenejo družbeniki ali delničarji z zadostno večino; (3) če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev; (4) če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe; (5) stečaj; (6) na podlagi sodne odločbe; (7) če družba nima delničarjev oziroma družbenikov ali če ima samo lastne delnice oziroma deleže; (8) z združitvijo v kakšno drugo družbo in (9) če se osnovni kapital zniža pod zakonsko določen znesek.
 
Redno prenehanje gospodarske družbe

Primarni postopek za prenehanje gospodarske družbe je likvidacijski postopek skladno z določili ZGD-1, ki ga vodi družba sama. V nekaterih primerih pa postopek prenehanja lahko vodi tudi sodišče in se imenuje postopek prisilne likvidacije. V primeru da je družba insolventna, se vodi stečajni postopek, ki je v celoti urejen v ZFPPIPP in ga v tem članku zaradi kompleksnosti in širine ne bomo obravnavali. Po pričetku postopka za prenehanje gospodarske družbe mora družba v takšnem postopku v svoji firmi uporabljati pristavek »v likvidaciji«, »v prisilni likvidaciji« oziroma »v stečaju«.

S sklepom o začetku likvidacijskega postopka je imenovan likvidacijski upravitelj, ki postane zakoniti zastopnik družbe. Njegove glavne naloge so, da: zastopa in predstavlja družbo, sestavi začetno likvidacijsko bilanco, konča začete posle, poplača terjatve upnikom, izterja terjatve družbe, unovči likvidacijsko maso, če je to potrebno za poplačilo upnikov, pripravi predlog poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja ter predlaga izbris družbe iz registra. Če upravitelj ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov, mora nemudoma ustaviti postopek likvidacije in dati predlog za začetek stečajnega postopka.
 
Prenehanje gospodarske družbe po skrajšanem postopku

Družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji oziroma družbeniki sprejmejo sklep o prenehanju in registrskemu organu predlagajo izbris družbe iz registra brez likvidacije. V takšnem primeru lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev oziroma družbenikov, ki so sprejeli sklep in registrskemu organu predlagali izbris družbe, v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz registra. Za takšne obveznosti so delničarji oziroma družbeniki odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem.
 
Izbris gospodarske družbe iz registra

Izbris se opravi po končanem likvidacijskem postopku, postopku prisilne likvidacije oziroma stečajnem postopku na predlog upravitelja oziroma po uradni dolžnosti, v primeru prenehanja gospodarske družbe po skrajšanem postopku pa na predlog delničarjev oziroma družbenikov. Z opravljenim izbrisom gospodarska družba preneha obstajati.
 
VIR: http://bankazapodjetnike.si

Ni komentarjev:

Objavite komentar