četrtek, 15. februar 2018

Kako privarčevati pri službenih vozilih?

S pametno izbiro lahko stroške voznega parka znižate tudi za tretjino, odpovejte se luksuzu, nakup pa financirajte z lizingom.

Vozni park podjetij se je zadnja leta zaradi ustavitve vlaganj vanj močno postaral in je potreben obnove. Nakup novih osebnih ali dostavnih avtomobilov je pri starem voznem parku nujen zaradi več razlogov.
 
 
Stara vozila prinašajo višje stroške vzdrževanja, saj so popravila pogostejša, poraba goriva je večja, varnost pa slabša. S pametno obnovo voznega parka je te stroške mogoče znižati tudi za tretjino, na to pa lahko podjetja in posamezniki vplivajo predvsem s pametnejšo, skromnejšo izbiro vozil.

Prvi korak je izbira avtomobila, ki naj bo razred nižje, denimo namesto poslovnega avtomobila srednjega razreda bo marsikomu zadoščal manjši in dostopnejši službeni avto, dodatne prihranke pa ponujajo cenejše blagovne znamke.

Pomembna je tudi izbira motorja - denimo za razred manjši dizelski motor, sodobni bencinar (za tiste, ki prevozijo manj kilometrov) ali hibrid lahko prinese velike prihranke pri porabi goriva in servisih. Upad vrednosti varčnega rabljenega vozila pa je po nekaj letih uporabe precej manjši kot pri močnejšem in z gorivom bolj potratnem avtomobilu. Prihranke omogoča tudi pametna izbira opreme. Osnovni paketi opreme danes ponujajo vse, kar kupec potrebuje, in so hkrati cenejši kot razkošni paketi. Doplačilo za bogatejšo opremo se pri prodaji rabljenega vozila skoraj v celoti izniči, torej gre skoraj v celoti za dodaten strošek.
 
Strošek voznega parka je najlaže nadzorovati s poslovnim najemom oziroma operativnim lizingom, Vanj so lahko vključene vse storitve povezane z uporabo vozila: obvezno in kasko zavarovanje, vzdrževanje vozila (servisi in podobno), pnevmatike, registracija, tehnični pregled in podobno. Ker so za celoten čas najema znani prav vsi stroški uporabe vozila, to podjetju omogoča natančno planiranje denarnega toka.

Podjetja, ki se odločijo za poslovni najem, lahko prosta denarna sredstva, ki bi jih drugače namenili za nakup avta, investirajo v kaj drugega, saj jim novega vozila ni treba plačati v enem znesku. Pri poslovnem najemu se bilanca stanja ne povečuje, saj avto vodi kot osnovno sredstvo lizing hiša. Mesečna najemnina se v izkazu uspeha vodi kot odhodek iz poslovanja.

VIR: https://pro.finance.si

sreda, 14. februar 2018

’Odklop’ je pravica. Odklopite se, preden pregorite.

Komunikacijska sredstva in družbena omrežja nam vsiljujejo stalno prisotnost. Niti zavedamo se ne, kako zelo smo »pripeti« na pametne telefone in prenosnike, mar ne? Peljite se z javnim prevoznim sredstvom in za hec ‘štopajte’, koliko sekund porabijo milenijci, da izvlečejo pametni telefon in se mu posvetijo ter sporočajo morda celo osebam na istem avtobusu…

Seveda je nezavedna obsedenost zelo priročna tudi za delodajalce, saj zaposleni lahko delajo tudi od doma, na daljavo in …. izven delovnega časa, če je to zares potrebno, ali pa tudi če pretežno ni.

Podjetniki velikokrat lovimo čas za rep in marsikaj opravimo preko vikenda, ko običajni Zemljani bolj počivajo. Ampak »nadlegovanje« uslužbencev z elektronsko pošto ali celo klici v večernih urah, med nedeljskim kosilom ali med dopustom postanejo sčasoma zelo moteči in stresni in lahko doprimorejo do razvoja bolezni klicane osebe; vse od depresivnosti, čira na želodcu, kardiovaskularnih bolezni, pa celo do raka. (Mimogrede: odgovorite si iskreno, kdaj ste bili zadnjič na obsežnem preventivnem pregledu?)

Francoska ministrica za delo, Myriam El Khomri, je l. 2015 naročila študijo, ki je opozorila na vpliv »info-obsednosti« na zdravje, saj številni Francozi ne morejo ubežati info pritiskom v prostem času. Rezultat ugotovitev je zakon, ki od 1. januarja 2017 podjetjem prepoveduje komunikacijo z zaposlenimi po šesti uri zvečer.

Da je večna prisotnost neprimerna, so ugotovila tudi nekatera globalna podjetja, zlasti proizvajalci avtomobilov, kot sta Daimler Benz in Volkswagen, ki sta prepovedala vsako nekrizno sporočanje uslužbencem izven delovnega časa.

Američani so uvedli 1. marec kot dan »izštekanja« vseh osebnih elektronskih komunikacijskih naprav, ki se spoštuje, ali pa tudi ne, tako kot dan zemlje, ali večer svetlobnega onesnaževanja.

Kaj pa za izštekanje naredimo sami?

Zakaj je tako težko opustiti stalno prisotnost na spletu in telefonu? Zagotovo se bojimo, da bomo kaj spregledali ali zamudili v milijonih informacij dnevno. Številni ljudje so pripeti na pametne telefone, ker se bojijo posledic neinformiranosti, tudi izgube delovnega mesta. Zato mnogi – v bojazni pred kritiko družine – skrivaj odpirajo elektronsko pošto in odgovarjajo na sporočila.

Opažate, da ste morda tudi vi ogroženi od vaše pretirane navezanosti na informacijska sredstva? Ta ugotovitev je dovolj resna, da se morda lotite nekaterih ukrepov, ki vam bodo naredili življenje manj stresno, bolj zdravo in družini prijazno. 

Kaj pa bi lahko storili?
  • postavite si uro, po kateri niste več ali še dostopni, na primer med 18.00 in 8.30.
  • da to uveljavite, tudi vi ne kontaktirajte drugih v tem času
  • uveljavite svojo nedostopnost tudi ali vsaj vsaj v času kosila in večerje, da se lahko posvetite družini in prijateljem
  • postavite pravila, kdaj vas in kdo vas sme kontaktirati med vikendom in upoštevajte tudi recipročnost
  • odjavite se od e-novic, ki jih praviloma niti ne odpirate, pa tudi od komercialnih sporočil »znancev in prijateljev«, ki izkoriščajo družbena omrežja (Facebook nudi možnost, da lahko osebi prenehate slediti, pa vendar ostanete prijatelji, brez, da bi oni o tem kaj vedeli.
  • ne odgovarjajte ali reagirajte na vse neumnosti, ki se vam ponujajo na Facebooku, saj je ta lahko velika potrata časa; omejite čas za družbena omrežja recimo na 2x pol ure dnevno (pomislite, kaj vse lepega lahko doživite v pol ure z vašim otrokom, hišnim ljubljencem ali starimi starši)
  • namesto FB-janja ali SMS-anja se s prijatelji raje družite v živo (če so seveda dovolj blizu)
  • včasih zavestno »pozabite« na telefon in ga izven delovnega časa »pozabite« doma (pojdite ven s prijatelji; dajte s tem dober zgled pri druženju; posvetite se športu brez motenj, itd.)
  • berite kako leposlovno (ali tudi strokovno) knjigo v tiskani obliki
  • Morda pojdite tako daleč in zamenjajte pametni telefon za primitivnega (kot jih uporabljajo starostniki) z osnovnimi funkcijami in ne boste verjeli, kako manj obremenjeni boste čez dan, pa še brnenje vključite namesto glasnih zvočnih opozoril, da bo manj stresno. Za ‘resno’ delo tako ali tako uporabljamo računalnike, kajne?
VIR: mladipodjetnik.si

torek, 13. februar 2018

Dohodki iz kapitala: ne pozabite jih prijaviti Fursu

So vaše finančno stanje v minulem letu izboljšali dohodki iz kapitala? Do 28. februarja jih morate napovedati Finančni upravi RS, da vam bo lahko od njih odmerila dohodnino. Sem sodijo tudi dohodki iz najemnin! Preverite tudi ostale roke za dohodnino 2017!

Dohodki iz kapitala morajo v napoved!

Konec februarja se izteče rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala. Tj. dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend, dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve za izvedene finančne instrumente. 
 
1. Dohodnina od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v RS ali EU

Napovedi za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v RS ali EU davčnim rezidentom ni potrebno vložiti, če skupni znesek obresti niso presegle 1.000 evrov.

Nerezidenti pa navedene napovedi niso dolžni vložiti ne glede na znesek doseženih obresti.

Navedeni dohodki iz kapitala – prejete obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah – se napovedo preko portala e-Davki ali na obrazcu
 
2. Dohodnina od obresti in dividend

Ne glede na to, ali gre za rezidente ali nerezidente, pa morajo davčni zavezanci vložiti napoved za odmero dohodnine od obresti ali dohodnine od dividend, kadar obresti oz. dividende izplača oseba, ki ni plačnik davka. Tudi to napoved zavezanci vložijo preko sistema e-Davki ali na obrazcih – za napoved za odmero dohodnine od obresti ali napoved za odmero dohodnine od dividend
 
3. Dohodnina od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev, deležev in investicijskih kuponov

Enak datum morajo za oddajo napovedi upoštevati tudi rezidenti, ki so v minulem letu odsvojili vrednostne papirje, deleže v podjetjih ali investicijske kupone. Preko sistema e-davki morajo napoved oddati, če so v zvezi s tem opravili več kot deset transakcij – pridobitev v preteklih letih in obdavčljivih odsvojitev v preteklem letu. Če je bilo teh transakcij manj kot deset, pa lahko napoved oddajo tudi v papirnati obliki.

V tej napovedi lahko davčni zavezanec uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove za izgubo, ki jo je dosegel z odsvojitvijo drugih deležev, vrednostnih papirjev, investicijskih kuponov ali nepremičnin. 
 
Napoved lahko za vse odsvojitve odda tudi nerezident. 
 
4. Dohodnina od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

Davčni rezidenti morajo do 28. februarja oddati tudi napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Napoved mora oddati, če je odsvojil finančni instrument, pridobljen od z vključno 15. 7. 2008 dalje. Pred tem datumom pridobljenih in kasneje odsvojenih finančnih instrumentov mu ni potrebno vpisovati. Če je opravil več kot deset transakcij, mora biti napoved vložena preko sistema e-Davki, če jih je bilo manj, pa lahko tudi na natisnjenem obrazcu
 
POZOR: dohodke morajo napovedati tudi vsi, ki oddajajo nepremičnine!


Nenazadnje, dohodki iz kapitala so tudi prejete najemnine. Tudi najemnine morajo davčni zavezanci prijaviti do 28. februarja 2018. Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem morajo rezidenti oddati za vso premoženje, ne glede na to, ali ga oddajajo v Sloveniji ali v tujini, nerezidenti pa morajo oddati le napoved za najemnine za premoženje, ki ima vir v Sloveniji. Vlogo morajo oddati preko portala e-Davki ali na papirnatem obrazcu.
 
VIR: www.data.si

ponedeljek, 12. februar 2018

Občasno delo

Tokrat se bomo osredotočili na občasna in kratkotrajna dela na podlagi pogodb civilnega prava, ki možnost za zaslužek ponujajo tudi študentom, upokojencem in drugim, ki si sicer ne morejo privoščiti odprtja statusa samostojnega podjetnika (s. p.).

V času, ko je možno z nekaj kliki odpreti spletno trgovino in z njo doseči kupce po vsem svetu, se mnogi odločijo, da bodo uresničili sanje. Začeli bodo lastno linijo oblačil ali modnih dodatkov, izdelovali unikatne izdelke, otroške igrače in pripomočke …
 
Običajno se odločijo za odprtje s. p., ki je zanje prva oblika podjetništva. Toda imajo veliko težavo. Dokler ne prodajo dovolj izdelkov, ne morejo pokriti mesečnih stroškov, ki jih prinaša s. p. Dokler ne ustanovijo s. p., pa se ne morejo oglaševati ali prodajati izdelkov.

Zato imajo na voljo prehodne oblike, ki jim omogočajo postopno pridobivanje strank in obsega prihodkov ter jim ne bodo povzročile (pre)visokih stroškov.

V nadaljevanju bomo predstavili, katere so na voljo, kaj omogočajo in na kaj je treba pri njih paziti.
 
Najlažja pot je osebno dopolnilno delo

Pri mladih, ki se ukvarjajo z ročnim delom, in tudi drugih, ki želijo hobi spremeniti v posel, je vse bolj popularno osebno dopolnilno delo.

Za osebno dopolnilno delo se štejejo manjša dela, pomoči v gospodinjstvu, obiranje gozdnih sadežev, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ipd.

Opravlja ga lahko oseba, ki je zaposlena, brezposelna, uokojena, kot tudi študenti in dijaki, starejši od 15 let.

Posamezniki, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, so omejeni pri višini zaslužka. Ta ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v preteklem koledarskem letu, torej lahko mesečno v povprečju zaslužijo največ dobrih 300 evrov.

Njihov dohodek je obdavčen z dohodnino. Davčna osnova je posamezen dohodek (znesek z računa), zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %. Na to se obračuna 25-% dohodnina.
 
Mesečno poročanje Fursu

Preden začnejo opravljati delo, se morajo priglasiti v register izvajalcev na Ajpesu.

Hkrati morajo vnaprej pridobiti vrednotnico, ki jo je mogoče kupiti za slabih 10 evrov na upravni enoti ali prek e-davkov.

Ko prodajo kakšen izdelek, morajo o tem mesečno poročati finančni upravi RS (Furs). Po izteku vsakega polletja pa morajo oddati poročilo o doseženem prihodku.
 
Paziti je treba tudi, katera dela je dovoljeno opravljati prek osebnega dopolnilnega dela. To so:
  • občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin,
  • občasna pomoč pri kmetijskih delih,
  • občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego,
  • občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
  • občasno prevajanje ali lektoriranje,
  • občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih,
  • občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
Začasno delo upokojencev

Upokojenci lahko opravljajo tudi začasno in občasno delo. To jim poleg pokojnine, na katero opravljanje takšnega dela ne vpliva, prinaša možnost za dodatni zaslužek.

Opravljajo ga na podlagi pogodbe z delodajalcem, v kateri je med drugim navedeno obdobje opravljanja dela in število ur, določena pa mora biti urna postavka za opravljeno delo ter predviden skupni znesek dohodka.

Zakon določa naslednje omejitve:
  • začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur na mesec,
  • urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 evra,
  • dohodek v skupnem seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 evrov,
  • delo lahko upokojenec opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka.
Obstajajo tudi omejitve na strani delodajalcev, pri katerih se lahko opravi omejen obseg začasnega in občasnega dela. V podjetju, ki zaposluje med deset in 30 ljudi, se lahko na primer opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela.

Tudi pri začasnem delu se na dohodke, zmanjšane za normirane stroške v višini 10 %, obračuna 25-% dohodnina. Poleg tega mora delodajalec plačevati še posebno 25-% dajatev in prispevke za pokojninsko in zdravstveno blagajno.
 
Brezplačno delo v družinskih podjetjih

Ena od možnosti je tudi kratkotrajno delo. Za to se šteje brezplačno opravljanje dela v podjetju z največ desetimi zaposlenimi, kadar ga opravljajo:
  • zakonec ali zunajzakonski partner lastnika ali solastnika podjetja;
  • zakonec ali zunajzakonski partner enega od staršev lastnika ali solastnika podjetja;
  • oseba, s katero je lastnik ali solastnik podjetja v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena;
  • starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja lastnika ali solastnika podjetja.
Gre za delo v obsegu največ 40 ur mesečno, za katero ne prejmemo plačila. Vendar pa je treba osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo, prijaviti pri Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije v zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
 
Podjemne in avtorske pogodbe

Začasna rešitev je tudi sklenitev podjemne avtorske pogodbe. V praksi se najpogosteje uporabljata, ko se pojavi potreba po izplačilu denarja izven delovnega razmerja.

Podjemno pogodbo navadno skleneta podjemnik (pogodbeni delavec) in naročnik (delodajalec). Prvi se zaveže, da bo določeno delo opravil v določenem času, delodajalec pa ga bo na koncu v skladu z dogovorom za omenjeno delo plačal.

Predmet podjemne pogodbe in obseg dela je definiran precej široko, največkrat pa se uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov ipd.
 
Zelo podobna je avtorska pogodba, le da se naročnik in pogodbeni delavec dogovorita za naročilo avtorskega dela. Pomembno je, da je plod lastnega intelektualnega dela.

Običajno je to samostojna intelektualna stvaritev na področju kulture, umetnosti, novinarstva, književnosti …

Med drugim gre za govorjena dela (govori, pridige, predavanja), pisana dela (leposlovna dela, članki, priročniki, študije in računalniški programi), glasbena dela, gledališka in lutkovna dela, likovna dela (slike, grafike in kipi), arhitekturna dela (skice in načrti) …
 
Visoka obdavčitev

Podjemne in avtorske pogodbe so razmeroma visoko obdavčene.

Izvajalci plačujejo naslednje prispevke in dajatve:
  • 25 % davčne obdavčitve osnovnega bruto zneska,
  • 6,36 % bruto zneska za zdravstveno zavarovanje,
  • 15,5 % bruto dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Davčno breme pri podjemni pogodbi je za izplačevalca dohodka višje kot pri avtorski pogodbi. Tako je bolj smiselno, da se, ko gre za samostojno intelektualno delo, za izvedbo storitev sklene avtorska pogodba.

Kadar presodimo, da predmeta pogodbe nikakor ni mogoče opredeliti kot avtorsko delo, je v izogib davčnemu tveganju bolj smiselno, da sklenemo podjemno pogodbo.
 
VIR: http://bankazapodjetnike.si

petek, 09. februar 2018

Prenehanje gospodarske družbe

Prenehanje poslovanja gospodarske družbe pomeni obstoj razloga za prenehanje družbe, izvedbo postopka za prenehanje družbe in izbris družbe iz registra. V postopku prenehanja družba preneha opravljati svojo dejavnost, proda oziroma razdeli vse svoje premoženje, poplača (delno ali v celoti) svoje upnike in na koncu preneha obstajati.

Način in postopek prenehanja družbe je urejen v Zakonu o gospodarskih družbah-1 (v nadaljevanju ZGD-1), glede stečajnega postopka in postopka prisilne likvidacije pa tudi v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). ZGD-1 določa dva načina prenehanja gospodarske družbe: (i) redno prenehanje in (ii) prenehanje po skrajšanem postopku.
 
Razlogi za prenehanje gospodarske družbe po ZGD-1

ZGD-1 za vsako pravnoorganizacijsko obliko posebej določa razloge za prenehanje, pri čemer imata delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo smiselno enake razloge za prenehanje. Glede na to, da sta ti dve pravnoorganizacijski obliki najpogostejši, se bomo v nadaljevanju osredotočili samo na njiju. Razlogi za prenehanje delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo so: (1) pretek časa, za katerega je družba ustanovljena; (2) če tako sklenejo družbeniki ali delničarji z zadostno večino; (3) če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev; (4) če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe; (5) stečaj; (6) na podlagi sodne odločbe; (7) če družba nima delničarjev oziroma družbenikov ali če ima samo lastne delnice oziroma deleže; (8) z združitvijo v kakšno drugo družbo in (9) če se osnovni kapital zniža pod zakonsko določen znesek.
 
Redno prenehanje gospodarske družbe

Primarni postopek za prenehanje gospodarske družbe je likvidacijski postopek skladno z določili ZGD-1, ki ga vodi družba sama. V nekaterih primerih pa postopek prenehanja lahko vodi tudi sodišče in se imenuje postopek prisilne likvidacije. V primeru da je družba insolventna, se vodi stečajni postopek, ki je v celoti urejen v ZFPPIPP in ga v tem članku zaradi kompleksnosti in širine ne bomo obravnavali. Po pričetku postopka za prenehanje gospodarske družbe mora družba v takšnem postopku v svoji firmi uporabljati pristavek »v likvidaciji«, »v prisilni likvidaciji« oziroma »v stečaju«.

S sklepom o začetku likvidacijskega postopka je imenovan likvidacijski upravitelj, ki postane zakoniti zastopnik družbe. Njegove glavne naloge so, da: zastopa in predstavlja družbo, sestavi začetno likvidacijsko bilanco, konča začete posle, poplača terjatve upnikom, izterja terjatve družbe, unovči likvidacijsko maso, če je to potrebno za poplačilo upnikov, pripravi predlog poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja ter predlaga izbris družbe iz registra. Če upravitelj ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov, mora nemudoma ustaviti postopek likvidacije in dati predlog za začetek stečajnega postopka.
 
Prenehanje gospodarske družbe po skrajšanem postopku

Družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji oziroma družbeniki sprejmejo sklep o prenehanju in registrskemu organu predlagajo izbris družbe iz registra brez likvidacije. V takšnem primeru lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev oziroma družbenikov, ki so sprejeli sklep in registrskemu organu predlagali izbris družbe, v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz registra. Za takšne obveznosti so delničarji oziroma družbeniki odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem.
 
Izbris gospodarske družbe iz registra

Izbris se opravi po končanem likvidacijskem postopku, postopku prisilne likvidacije oziroma stečajnem postopku na predlog upravitelja oziroma po uradni dolžnosti, v primeru prenehanja gospodarske družbe po skrajšanem postopku pa na predlog delničarjev oziroma družbenikov. Z opravljenim izbrisom gospodarska družba preneha obstajati.
 
VIR: http://bankazapodjetnike.si

sreda, 07. februar 2018

Prokurist podjetja

Prokura je posebna oblika pooblastila. Povezana je s poslovanjem gospodarskih družb in jo na drugih pravnih področjih navadno ne srečamo. Prokuro lahko podeli tako samostojni podjetnik posameznik kot vse vrste osebnih in kapitalskih družb.

Prokura je posebna vrsta splošnega pooblastila oziroma, z drugimi besedami, oblika upravičenja za zastopanje družbe, ki temelji na pooblastilu pristojnega organa družbe ali pa pogodbe sklenjene s slednjim.  Gre za pravno–poslovno zastopanje, ki nastane z izjavo volj. Vpis prokure v sodni register ima samo publicitetni učinek, torej ni konstitutivne narave. Ker gre za vrsto splošnega pooblastila, zanjo veljajo določbe Obligacijskega zakonika, v skladu s katerimi je pooblastilo enostranski posel pooblastitelja. Za veljavnost pooblastila torej ni potrebno soglasje prokurista in vpis v register, vendar pa obveznost zastopanja nastane šele, ko prokurist pooblastilo sprejme.

Prokurist se mora vpisati v sodni register. Bodoči prokurist mora osebno priti na točko VEM in podpisati izjavo, da soglaša z imenovanjem na poslovodno funkcijo. Podpisano izjavo imenovanega zastopnika lahko referentu točke VEM predloži tudi vlagatelj predloga za vpis, vendar mora biti v tem primeru podpis imenovanega zastopnika uradno overjen

Obseg prokure določa Zakon o gospodarskih družbah, ki v 35. členu vsebuje naslednjo določbo: Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam. To je tudi prednost prokure, saj tretja oseba takoj, ko ugotovi, da je sopogodbenik prokurist, zanesljivo ve, da bo pogodba veljavna, ker je družba ne more izpodbijati. Takšno poslovanje je zanesljivo.
Prokurist lahko odsvoji ali obremeni nepremičnine družbe samo na podlagi posebnega pooblastila.
Pri pismenem sklepanju pogodb je prokurist poleg svojega podpisa dolžan dopisati, da je prokurist. Kratica za prokuro je p.p.a.

Podelitev prokure

Prokuro podeli oseba, ki je upravičena za vodenje poslov, pri s.p.-ju samostojni podjetnik sam, v osebnih družbah (k.d. in d.n.o.) je za podelitev prokure potrebno soglasje vseh družbenikov, pri kapitalskih družbah (d.d. in d.o.o.) pa je potrebno soglasje oseb, ki so upravičeni za vodenje poslov.
Prokura se lahko podeli:
  • ločeno (večinoma),
  • skupno – skupni prokuristi lahko pravni posel sklenejo le, če so vsi skupni prokuristi soglasni glede sklenitve določenega posla in navzven izjavijo takšno voljo. Razlog za skupno zastopanje je predvsem v medsebojnem nadzoru.
Družba mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register.
Ker prokurista veže prepoved konkurence, tovrstne ali podobne dejavnosti ne sme opravljati za kakšno drugo konkurenčno družbo. Prokura se lahko vsak čas prekliče, prokurist pa tudi ne more prenesti prokure na drugo osebo.
Zakon o gospodarskih družbah določa tudi, da prokura s smrtjo s.p. ne preneha.

Kdo je lahko prokurist?

Prokurist je lahko samo fizična oseba. Kot že zgoraj omenjeno, nastop funkcije prokurista ni vezan samo na formalno imenovanje, ampak tudi na soglasje imenovanega. Prokurist ne more sam omejevati obsega prokure, niti ne more prokure podeliti drugi osebi.

Razlike med prokuristom in poslovodjo

Prokurist Poslovodja
Upravičen do zastopanja na podlagi pogodbe ali pristojnega organa družbe Upravičen do zastopanja po samem zakonu
Funkcija zastopanja nasproti tretjim osebam Funkcija vodenja in odločanja
Predstavlja in zastopa družbo navzven Upravlja družbo navznoter; tudi predstavlja in zastopa družbo navzven 

Direktor/poslovodja v prvi vrsti zastopa družbo in vodi posle družbe. Direktor je v imenu in za račun družbe upravičen opravljati vsa pravna dejanja, ki jih družba opravlja. Če se direktorja ne omeji na skupno zastopanje (družba ima lahko več direktorjev), govorimo o samostojnem zastopanju, v tem primeru je vsaka pogodba veljavna že, ko jo podpiše direktor. Druge morebitne omejitve direktorja (notranje omejitve) ne učinkujejo v razmerju do tretjih oseb.
Prokurist je poslovni pooblaščenec, njegova pooblastila so neomejena, razen glede odtujitve in obremenjevanja nepremičnin, za kar mora dobiti posebna pooblastila. Prokurist ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Nekatere omejitve prokure (ki jih tretji ne poznajo in so dogovorjene le med zastopnikom in prokuristom) nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih oseb.

Vsa dejanja, ki jih je upravičen storiti prokurist, lahko stori tudi poslovodja (direktor).

Način in obseg zastopanja

Prokura se lahko podeli eni ali več fizičnim osebam. Če je prokura podeljena več osebam hkrati, lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo, kljub temu pa lahko tretje osebe veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov. Pri družbi z neomejeno odgovornostjo lahko družbena pogodba določi, da so za zastopanje družbe družbeniki upravičeni le skupno s prokuristom, kar mora biti navedeno tudi v registru.
Prokurist podjetja ima neomejeno poslovno sposobnost družbo vezati v vseh pravnih dejanjih, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, izjema so zgolj obremenitev in odsvojitev nepremičnin, za kar potrebuje prokurist posebno pooblastilo. Podobno velja tudi za začetek stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Tako je teoretično možno, da bi prokurist s podeljenimi zelo širokimi pooblastili dejansko deloval kot član uprave. Morebitna notranja omejitev prokure nima nikakršnih pravnih učinkov nasproti tretjim.
Pri podpisovanju družbe mora prokurist uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura.
V praksi se prokura podeljuje iz dveh razlogov:
  • omogočiti poslovanje s.p. oziroma gospodarske družbe v primeru smrti, daljše odsotnosti ali poslovne nesposobnosti s.p. oziroma direktorja družbe,
  • nadzor poslovanja članov uprave s strani lastnikov družbe.
Zakon o gospodarskih družbah v 38.a členu ureja odpravo nasprotja interesov. S tem tako postavlja omejitve pri sklepanju poslov z družbami, v kateri ima prokurist ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ali je prokurist ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe, ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli drugi pravni podlagi. Če ta delež dosega desetino osnovnega kapitala, mora soglasje za sklenitev tega posla dati nadzorni svet ali upravni odbor, če tega ni, pa skupščina. Brez soglasja je tovrstni pravni posel neveljaven. Če je delež manjši od desetine osnovnega kapitala, pa zadostuje zgolj obvestilo nadzornemu svetu ali upravnemu odboru v roku treh delovnih dni po sklenitvi oziroma obvestilo družbenikom na naslednji skupščini.

Pogodba o prokuri

Pogodba o prokuri je pogodba civilnega prava in se razlikuje od klasičnih pogodb o delovnem razmerju v tem, da imata stranki pogodbe večjo svobodo pri določanju pravic in obveznosti, obsega zastopanja (morebitna pogodbena omejitev sicer nima učinkov proti tretjim), plačila stroškov ter predvsem pri določanju nadomestila oziroma nagrade za delo prokurista. Določanje višine nagrade je tako v celoti prepuščeno pogodbenima strankama.

Obdavčitev nagrad prokuristom

V skladu z Zakonom o dohodnini se nagrada prokuristu šteje za dohodek iz zaposlitve, četudi ne gre za klasično delovno razmerje. Zaradi tega se kot dohodek iz zaposlitve štejejo tudi vse bonitete, ki jih prokurist podjetja prejme na podlagi take zaposlitve. Izjemoma, tj. če prokurist nima poslovodstvenega položaja pri poslovnem subjektu, se njegov dohodek obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. V obeh primerih se od dohodka iz zaposlitve mesečno odtegne akontacija dohodnine po stopnji 25% od davčne osnove. Glede na višino dohodka pa se prokurist podjetja uvrsti tudi v davčni razred pri končnem obračunu dohodnine. Pri tem pa je pomembno dodati še, da se, v primeru, da gre za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, davčna osnova zmanjša za normirane stroške v višini 10% dohodka, mogoče pa je uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev.

VIR: mladipodjetnik.si 

torek, 06. februar 2018

Varstvo osebnih podatkov: Kaj morate urediti do 25. maja?

Za varstvo osebnih podatkov se bodo konec maja 2018 uvedla nova pravila. Na ravni Evropske unije je bila namreč sprejeta Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Ko bo začela veljati, tj. 25. maja 2018, boste morali imeti z njo usklajeno poslovanje tudi v vašem podjetju.

Konec maja bodo med drugim morale biti imenovane pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov v vseh javnih organih in telesih ter v organizacijah, katerih temeljna dejavnost je sistematično in obsežno spremljanje posameznikov ali obsežna obdelava posebnih vrst osebnih podatkov. 

Kaj morajo podjetja, ki zbirajo in obdelujejo osebne podatke, storiti do 25. maja 2018?
  • Preveriti morate obstoječe privolitve za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov.
  • Uredbi morate prilagoditi način pridobivanja privolitev v prihodnosti.
  • Poskrbeti morate za ureditev razmerij s pogodbenimi obdelovalci.
  • Popisati, preveriti in prilagoditi morate zbirke osebnih podatkov oziroma evidence dejavnosti obdelave.
  • Prilagoditi morate postopke, s katerimi zagotavljate pravice posameznika.
  • Preveriti morate, ali morate izvajati ocene učinka.
  • Preveriti morate, ali potrebujete odgovorno osebo za varstvo osebnih podatkov.
  • Uskladiti morate postopke za odstranitev osebnih podatkov, ki jih ne potrebujete.
  • Preveriti in prilagoditi morate varnostne politike v podjetju.
  • Določiti morate osebo, ki bo odločala v primeru varnostnega incidenta.
Uredba bo vplivala predvsem na podjetja s področja informacijskih tehnologij, računovodske servise, zasebne zdravstvene domove, spletne trgovine, trgovce, ki imajo klube zvestobe, banke, zavarovalnice, kadrovske agencije in podobna podjetja. Osebni podatki pa se bodo lahko uporabljali izključno samo za namen, zaradi katerega so bili dani.

Za najhujše kršitve bo lahko kazen znašala do 4 odstotke skupnega letnega prometa kršitelja ali do 20 milijonov evrov.

Med hujše kršitve sicer med drugim po uredbi spada tudi obdelava osebnih podatkov brez soglasja posameznika!

Smernice EU za varstvo osebnih podatkov
Evropska komisija je objavila smernice o prihajajočih novih pravilih za varstvo osebnih podatkov. Izpostavljajo sledeče:
  • En sklop pravil po vsej celini, ki bo zagotavljal pravno varnost za podjetja in enako raven varstva podatkov v vsej EU za državljane.
  • Ista pravila veljajo za vsa podjetja, ki ponujajo storitve v EU, čeprav imajo ta podjetja sedež zunaj EU.
  • Močnejše in nove pravice za državljane: okrepljene so pravice do obveščenosti, dostopa in pozabe. Nova pravica do prenosljivosti podatkov državljanom omogoča, da svoje podatke iz enega podjetja prenesejo v drugo. To bo podjetjem prineslo nove poslovne priložnosti;
  • Večja zaščita pred kršitvami varnosti podatkov: podjetje, v katerem pride do kršitve varnosti podatkov, ki ogroža posameznike, mora o tem v 72 urah obvestiti organ za varstvo podatkov.
  • Močna pravila z odvračilnimi globami: vsi organi za varstvo podatkov bodo lahko naložili globo v višini do 20 milijonov evrov oziroma, v primeru podjetja, 4 odstotke svetovnega letnega prometa.
Komisija je zaznala zlasti potrebo po okrepitvi osveščenosti malih in srednjih podjetij ter spremljanju njihovih prizadevanj za spoštovanje pravil. Zato je pripravila tudi novo spletno orodje. To bo malim in srednjim podjetjem pomagalo pri spoštovanju novih pravil za varstvo osebnih podatkov in izkoriščanju prednosti, ki jih prinašajo.

VIR: www.data.si

ponedeljek, 05. februar 2018

Uredba o ravnanju z embalažo: nove obveznosti za podjetnike

Spremenjena Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo po novem določa obveznosti za vsa podjetja, ki dajejo prvič v promet embalažo na slovenski trg. Vpisati se morajo v posebno evidenco pri Agenciji RS za okolje (ARSO). In sicer do 31.1.2018 oziroma v 30 dneh od začetka opravljanja dejavnosti.
 
Kakšne novosti prinaša Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo?

Z novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo je uvedena evidenca tistih oseb, ki dajejo embalažo v promet, a ne plačujejo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo je sicer pričela veljati 8. 7. 2017.

Kdo se mora registrirati?

Podjetnik se mora registrirati, če daje embalažo v promet kot embaler ali pridobitelj embaliranega blaga. Oziroma kot proizvajalec ali pridobitelj embalaže, ki ni namenjena embalerjem (t. i. servisna embalaža), in ne plačuje okoljske dajatve.

To pomeni, da morajo za registracijo poskrbeti podjetja, ki kot dejavnost embalirajo ali pakirajo blago pod svojo blagovno znamko ali ga polnijo v embalažo, na kateri je oznaka njene blagovne znamke zaradi dajanja v promet ali za lastno uporabo.

V evidenco pa se morajo vpisati tudi vsa podjetja, ki nabavijo embalažo, denimo kartonske škatle, od slovenskega podjetja ali podjetja iz katere druge države EU, z namenom, da vanjo zapakirajo svoje izdelke. 
 
Obvezno bo tudi letno poročanje

Poleg nujnega vpisa v evidenco pa bodo morala podjetja o embalaži, ki jo z opravljanjem svoje dejavnosti dajo na slovenski trg, voditi tudi lastno evidenco. O letnih količinah in vrstah embalaže dane v promet, bodo morali prvič poročati v letu 2019 (za leto 2018).

Letno poročilo mora vsebovati podatke o:
  • masi embalaže, dane v promet v preteklem koledarskem letu, ločeno po vrstah embalaže in embalažnem materialu (papir in karton, plastika, les, kovine, steklo in drugo, kot npr. keramika, tekstil ali material biološkega izvora);
  • načinu izpolnjevanja obveznosti ravnanja z odpadno embalažo (25. člen uredbe – skupni ali individualni sistem ravnanja z odpadno embalažo ali izjema v skladu s 36. členom uredbe);
  • osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu ter matični številki družbe za ravnanje z odpadno embalažo, s katero je imelo podjetje v preteklem koledarskem letu sklenjeno pogodbo (prvi odstavek 26. člena uredbe).
Rok za poročanje je 31. marec tekočega leta za preteklo leto. Kot smo že omenili, bodo podjetja prvič morala poročati za leto 2018. In sicer do 31. marca 2019. Obveznosti vpisa v evidenco in oddaje letnega poročila so oproščena le tista podjetja, ki plačujejo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.

VIR: www.data.si

četrtek, 01. februar 2018

Kako ukrepati v primeru nedobave blaga?

Kako ukrepati v primerih, ko naročimo blago, pa nam ga podjetja ne dobavijo ali nam ga dobavijo z napako? Preberite nekaj konkretnih situacij, ki vam bodo orisale razpoložljive pravne možnosti - garancija, stvarna napaka, zahtevek za obresti v primeru škode ipd.

V takih primerih velja, da prodajalec kupcu ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti. Kupec ima tedaj več možnosti. Lahko zahteva, naj prodajalec (nemudoma) izpolni svojo obveznost. Lahko pa tudi odstopi od pogodbe z navadno izjavo, ki jo vroči prodajalcu (in seveda obenem zahteva vračilo vplačanih sredstev). Če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, prodajalec pa svoje obveznosti ne dobavi (ne dostavi blaga), je pogodba razvezana ex lege, torej po samem zakonu. 
 
Kupec, ki je blago že vplačal, pa mu ga prodajalec ni dobavil, lahko od njega zahteva tudi odškodnino. In sicer zaradi škode, ki jo je utrpel zaradi prodajalčevega ravnanja. Poglejmo si nekaj konkretnih primerov.
 
Primer 1:

Pri podjetju, ki se ukvarja s prodajo gradbene opreme, ste kupili ploščice in laminate za svoje poslovne prostore. Zanje ste odšteli 5.000 evrov. Ob nakupu vam da prodajalec vedeti, da laminatov sicer nima na zalogi in vam jih bo dostavil v roku dveh tednov. Minila sta že dva meseca, a o laminatih še vedno ni ne duha ne sluha.

Kako ukrepati?

V takem primeru je potrebno odgovorne osebe v trgovskem podjetju pisno pozvati, da nemudoma (ali v zelo kratkem roku) dostavijo kupljeno in plačano blago. In jih obenem opomniti, da boste sicer terjali vračilo plačanega zneska, skupaj z obrestmi.

Od trgovskega podjetja lahko namreč po zakonu zahtevate vrnitev plačanega zneska. Poleg tega pa vam je podjetje dolžno povrniti tudi obresti, in sicer po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece. Če vam je zaradi zamude, ki ste jo utrpeli zaradi nedostavljenega blaga, nastala tudi škoda, pa lahko poleg vplačanega denarja in obresti od prodajalca zahtevate tudi odškodnino. 
 
Primer 2:

Pri neki manj znani agenciji, ki se ukvarja s prodajo letalskih vozovnic, ste vplačali letalsko vozovnico za službeno potovanje v London za dve osebi. Za tega »dealerja« ste se odločili, ker so bile njegove cene vozovnic za več kot 15 odstotkov nižje od konkurence. Vplačali ste tudi avans za obe vozovnici. Čeprav ste predhodno preverili ali gre za resno agencijo (zdelo se vam je, da je tako, saj so razpolagali z ustreznimi poslovnimi prostori, imeli so svojo spletno stran ipd.), ste vseeno “nasrkali”.

Mesec dni po vplačilu avansa ste namreč ugotovili, da se v »agenciji« nihče več ne javlja na vaše telefonske pozive, ko pa ste agencijo obiskali, ste ugotovili, da je fantomsko izginila. 
 
 
Kaj storiti?

Pri tako imenovanih “poceni” agencijah vedno obstaja določeno tveganje, da gre morda za kakšne prevarante. Zato je potrebno biti pri vplačilih denarja pri takih agencijah še posebej previden.

Čeprav je povsem razumljivo, da ljudje poskušajo varčevati na vseh področjih, pa je še vedno bolje, da odštejete kakšen evro več. Da vplačate storitev, kot se »šika«. Ker na sedežu agencije niste našli nikogar, se bojim, da imate zelo skromne možnosti, da bi še kdaj prišli do vplačanega denarja. Zato vam v takih primerih preostane le še prijava na policiji zaradi goljufije. Do svojega denarja boste sicer verjetno težko prišli. 
 
Primer 3:

Pri nekem podjetju, ki se ukvarja s prodajo opreme za gostince, ste nedavno kupili blagajno. Blagajno so vam po rahli zamudi sicer dostavili, a ste ugotovili, da ni ista kot tista, ki jo je podjetje oglaševalo v medijih. Sumite celo, da gre za poceni blago, narejeno na Kitajskem. Kako ukrepati?

Postopki pri dobavi neustreznega blaga so jasni. Zoper prodajalca lahko uveljavljate garancijsko odgovornost (ker gre za tehnično blago). Pa tudi odgovornost za stvarne napake na prodanem blagu. Če se boste odločili za uveljavljanje garancije, se odpravite do prodajalca. S seboj vzemite račun in garancijski list. Od njega zahtevajte, naj vam izroči ustrezno blagajno – tisto, ki jo je oglaševal. Prodajalec je to dolžan storiti najkasneje v 45. dneh od prejema vaše zahteve. Če tega ne stori, lahko odstopite od pogodbe ali zahtevate znižanje kupnine. V obeh primerih pa uveljavljate tudi odškodnino.
 
VIR: mladipodjetnik.si