četrtek, 28. december 2017

Koliko časa morate hraniti potrdila o plačilu?

Uradno je le takrat, ko je natisnjeno – se tudi vi držite tega načela? Potem se vam v predalih ali omarah verjetno nabirajo kupi dokazil o plačilih, ki zavzemajo precej prostora, pa zares niste čisto prepričani, če vam bodo kdaj koli prišli prav. Pa je to res potrebno? Preverite, kdaj je dokazila, račune, potrdila in podobno sploh smiselno hraniti, in se znebite odvečnega papirja.

Katere dokumente morate hraniti in koliko časa, je odvisno od tega, za kakšen dokument gre. Nekatere ste zakonsko dolžni hraniti, saj bi jih ob zahtevi državnega organa morali predložiti v pregled. Spet druge morate hraniti v lastno dobro, da se npr. izognete zahtevi po dvakratnem plačilu iste terjatve. Tretji pa so pomembni zaradi uporabe storitve ali izdelka. Ker pa so s temi različnimi rabami povezani tudi različni roki hrambe, je ustvarjanje relevantnega in hkrati po obsegu zmernega domačega arhiva lahko izziv. Če boste brali dalje, bo urejanje osebnega arhiva naslednjič mačji kašelj.

Bančni izpiski, pogodbe za kredite, depozite, varčevanja …

Urejanje osebnega arhiva lahko začnete kar pri bančnih dokumentih, saj bo tam odločitev najbolj preprosta – še posebej, če uporabljate spletno banko. Običajno lahko v vaši spletni banki na primer poleg arhiva izpiskov in arhiva naročil najdete tudi arhiv dokumentov glede kreditov, depozitov, varčevanja.

Dokazila o plačilih položnic, storitev …


Tukaj bo urejanje arhiva že nekoliko bolj zapleteno. Kako dokazila o plačilu različnih terjatev hranite, je v glavnem vseeno: lahko fizično ali v elektronski obliki, pomembno je le, da je razvidno, da je bila terjatev plačana in kdaj je bila plačana. To je pomembno zato, da v primeru ponovnega poziva lahko dokažete, da ste dotično terjatev že poravnali. Rok, v katerem lahko podjetje od nas zahteva plačilo terjatve, se imenuje zastaralni rok (ki ni enak plačilnemu – primer v nadaljevanju). Zastaralni rok je lahko 5, 3 ali 1 leto, v vsakem primeru pa velja, da po preteku zastaralnega roka podjetje ne more več zahtevati, da terjatev plačate, zato tudi dokazila o plačilu ni več treba hraniti. Po roku poslan zahtevek za plačilo (npr. opomin) je brezpredmeten.

V to kategorijo verjetno sodi največ papirja, ki ga imate shranjenega po predalih: položnice za električno energijo, komunalni prispevek, vodo, telefon, internet, pa tudi preživnine, prodajne pogodbe ... Tu se je smiselno ravnati po zastaralnem roku plačil, ne glede na to, ali gre za plačilo prek položnice ali trajnika. Zastaralne roke določa obligacijski zakonik, kjer boste našli tri skupine:
zastaralni rok 5 let (najdaljši): večina pogodbenih obveznosti (pogodbe o delu, prodajne pogodbe …);
zastaralni rok 3 leta: obveznosti, ki jih plačujemo letno ali v krajših časovnih obdobjih, npr. obresti, preživnine;
zastaralni rok 1 leto: večina mesečnih ali največ trimesečnih obveznosti, ki jih plačujejo gospodinjstva (elektrika, plin, voda, telefon …), pri čemer moramo upoštevati, da enoletni zastaralni rok za taka plačila začne teči šele po poteku tekočega leta, v katerem je račun zapadel v plačilo. Zastaranje teče neodvisno od tega, da se dobave ali storitve nadaljujejo. 

Primer

Računu za električno energijo, ki ste ga prejeli 7. 3. 2017, z rokom plačila 15. 3. 2017, začne zastaralni rok teči šele 1. 1. 2018 in torej preteče 1. 1. 2019. V ta rok spadajo tudi terjatve za naročnino na občasne publikacije, šteto od takrat, ko se je iztekel čas, za katerega je bila publikacija naročena. Plačilni rok, s katerim se običajno srečujete in ki ga morate pri poravnavi obveznosti tudi upoštevati, je torej precej krajši (15. 3. 2017) od zastaralnega roka.

Izjema: terjatve, ki so ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo šele v desetih letih, tudi v primeru terjatev, ki imajo sicer krajši zastaralni rok.

Davčna dokazila

Pravice do izterjave davčnih obveznosti zastarajo v roku 5 let, torej morate najmanj tako dolgo hraniti dokumente, povezane z davčnimi olajšavami ipd. Pozor: v primeru, ko davčni organ z uradnim dejanjem, o katerem obvesti dolžnika, poskuša izterjati dolg, prekine tudi rok za zastaranje. Zato je pomemben še absolutni zastaralni rok, ki je 10 let od zapadlosti dolga.

Česa vam ni treba hraniti?

Računov za kavo, malico ali kosilo v kavarni ali restavraciji ni treba hraniti dlje kot do izhoda iz lokala. Vseeno vas lahko kazen doleti, če računa ne vzamete ali ga odvržete že pred izhodom.

Pogodbe o nakupu nepremičnin ali delnic, zavarovalne pogodbe

Pri pogodbah, povezanih z nakupi ali prodajami nepremičnin ali delnic, je smiselno, da jih hranite za vedno, pri čemer naj bodo overjene pogodbe o nakupu nepremičnin deponirane pri notarju, pogodbe o prodaji pa je bolj običajno hraniti doma, če nimate overjenega originala, lahko tudi v elektronski obliki. Tudi pogodbo o najemu boste hranili doma, vsaj za trajanje najema. Prav tako morate vse zavarovalne pogodbe hraniti, dokler so veljavne.

Garancije

Kljub ljudski vraži, da se drage naprave in izdelki vedno pokvarijo ravno po tem, ko preteče garancija, je vseeno smiselno, da garancije do preteka shranite. Ob garanciji shranite tudi originalni račun, da bo morebitno uveljavljanje garancije čim bolj preprosto. Vseeno je smiselno, da mapo z garancijami redno pregledujete in pretekle garancije tudi zavržete. 

Mojstrica pospravljanja, Japonka Marie Kondo, odsvetuje tudi hranjenje navodil za uporabo, češ da je vsa mogoče najti na spletu. Tu svetujemo, da navodila ob nakupu naprave poiščete na spletu in hranite digitalno. Čez kako leto se vam lahko zgodi, da jih na spletu ne boste več našli.

Spričevala in zdravniški izvidi

To je tista vrsta dokumentov, ki jih nikoli ni smiselno zavreči, obvezno pa jih hranite vsaj do upokojitve. Pri tem imamo v mislih dokazila o zaključenem šolanju (srednja šola, fakulteta) in morebitnih dodatnih izobraževanjih, pridobljenih certifikatih in podobno. Pohvale pevskega zbora ali opravljenega tečaja aerobike pa lahko zavržete, ko za vas ne bodo imela več sentimentalne vrednosti. Zdravniške izvide, ki jih prejmete v hrambo, je smiselno hraniti za vedno, nič pa ne bo narobe, če jih boste hranili v elektronski obliki.

VIR: nlb.si

sreda, 27. december 2017

Prispevek za zdravstveno zavarovanje od 20 do 35 evrov

Nov prispevek za zdravstveno zavarovanje bo razdeljen v pet razredov, znašal pa bo od 20 do 35 evrov. Kot je sporočila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju usklajen z Ministrstvom za finance, koalicijski partnerji pa naj bi ga obravnavali po novoletnih praznikih.
 
Prispevek za zdravstveno zavarovanje

Višina prispevka, ki bo nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bo odvisna od statusa zavarovanca, v okviru tega statusa pa od višine njegovega dohodka.
  • Osebe v delovnem razmerju in upokojenci z manjšimi prihodki od minimalne plače bodo po predlogu zakona plačevali 20 evrov prispevka.
  • Osebe v delovnem razmerju in upokojenci s prihodki med minimalno in povprečno plačo bodo plačevali 25 evrov.
  • Osebe v delovnem razmerju in upokojenci z dohodkom nad povprečno plačo bodo plačevali 35 evrov.
  • Brezposelni, prejemniki iz zavarovanja za starševsko varstvo ter tisti, ki sami plačujejo prispevke, bodo plačevali 20 evrov.
  • Vsi ostali bodo plačevali 30 evrov.
Večina zaposlenih naj bi plačevala manj

Ministrica za zdravje je dejala, da bo več kot polovica zaposlenih po novem sistemu plačevala manj, kot trenutno plačuje za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Prav tako naj bi plačevalo manj 90 odstotkov upokojencev. 
 
Obeta se nam še prispevek za dolgotrajno oskrbo

Nov prispevek za zdravstveno zavarovanje pa ni edini, ki se nam obeta v prihodnjem letu. Ministrstvo za zdravje predlaga še obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. V prvotnem predlogu naj bi se višina doplačila gibala od štirih evrov pa do 25 evrov mesečno.
 
VIR: data.si

četrtek, 21. december 2017

Vloga za otroški dodatek: Oddajte jo še decembra!

Odprava varčevalnih ukrepov vrača otroški dodatek družinam v 7. in 8. dohodkovnem razredu. Na Ministrstvu za delo opozarjajo, da mora biti vloga za otroški dodatek oddana do konca decembra, če starši želijo biti do dodatka upravičeni s 1. januarjem 2018.

Vloga za otroški dodatek naj bo oddana še decembra

Z januarjem 2018 se pri otroških dodatkih ponovno uveljavljata sedmi in osmi dohodkovni razred (64% do 99% neto mesečnega dohodka na družinskega člana). Od tega datuma naprej bodo tako lahko pravico do otroškega dodatka uveljavljale tudi družine, v katerih je mesečni dohodek na družinskega člana znašal skoraj 1.020 evrov. Do otroškega dodatka po tej spremembi bodo s 1. januarjem 2018 upravičeni tisti, ki bodo vlogo oddali do konca decembra.

Na ministrstvu pričakujejo, da bo do otroškega dodatka upravičenih še približno 50.000 otrok. 

Koliko lahko zaslužita starša, da sta upravičena do otroškega dodatka?

>>> Primer izračuna:
Če starša skupaj zaslužita neto med 2.637 € in 3.379 € se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 3.379 € in 4.079 €, pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred.

Vloga za otroški dodatek se nahaja na spletni strani Ministrstva za delo. Lahko pa jo izpolnite tudi elektronsko na portalu e-uprava.

V prihodnjem letu se bo na centrih za socialno delo začel poskusno uvajati informativni izračun za letne pravice. Spremembe pa bodo tudi pri pomoči ob rojstvu otroka in očetovskem dopustu. Starši bodo tako ob rojstvu otroka, ne glede na materialni položaj družine, prejeli 280 evrov. Leta 2019 pa ta pomoč ne bo več denarna, ampak jo bodo starši prejeli v obliki dobroimetja.


VIR: www.data.si

sreda, 20. december 2017

Bonton za poslovneže

Smo v času decembrskih zabav, zato je prav, da osvežimo znanja s področja bontona. Izbrali smo nasvete šefinje državnega protokola, ki jih je delila na portalu svetkapitala.si . 

»Dovolite, da se vam predstavim«
Fraza, s katero se predstavimo osebi, s katero želimo govoriti, ni iz mode, kot pravijo zapisi na spletu, je pa njena primernost odvisna od tega, kdaj in kako jo izrečete. Preden pristopite h kakšni osebi na sprejemih in drugih srečanjih, preverite njeno nebesedno komunikacijo. Če opazite, da je zelo zatopljena v pogovor, malce počakajte s samopredstavitvijo, da ne boste delovali vsiljivo.

Tikanje je obojestransko ali pa ga ni
Na začetku vikamo vse ljudi, ki jih srečujemo. Tudi v uradih, bankah, trgovinah, restavracijah … Vse več ljudi se tika, tudi na delovnih mestih, čeprav to ni najbolje sprejeto med vsemi zaposlenimi. Tikanje je izraz bližine. Nanj preidemo na predlog višjega po položaju, starejšega ali ženske. Pri vikanju ali tikanju velja načelo sorazmernosti. Dva se obojestransko vikata ali tikata, neprimerno je, da si nekdo zaradi svojega položaja dovoli tikati drugega, ne da bi se o tem dogovoril z njim. Neprimerno je torej, da nadrejeni zahteva vikanje, sam pa drugega tika. Obstajajo izjeme recipročnosti vikanja. Profesorja iz mladosti vikamo, on pa nas tika. Če ne želimo nekoga tikati, na predlog o tikanju lahko odgovorimo, da morda še ni čas za to, da pa morda kdaj v prihodnje. Nekateri direktorji od poslovnih sekretark, s katerimi se sicer tikajo, zahtevajo, naj jih v navzočnosti drugih vikajo, kar je nepotrebno. Če se vodja in podrejeni tikata in tega ne želita razkriti pred zunanjimi obiskovalci, naj se vikanju raje izogneta z uporabljanjem tretje osebe.
Roko prvi ponudi tisti, ki ima prednost
Prvi ponudi roko gostitelj gostu, višji po položaju nižjemu po položaju, starejši mlajšemu, ženska moškemu, navzoči prišleku. Moški pri rokovanju vstanejo s celim telesom, ženskam ni treba, čeprav svetujem, da tudi dame zaradi spoštovanja do tistega, s katerim se rokujete, vstanete. Nikoli se ne rokujemo prek ovire – mize, stola … Roke ne ponudimo osebi, h kateri pridemo na razgovor za zaposlitev, prav tako ne zdravniku, policistu, prodajalcu in drugim uradnim osebam. 
 
Sms-ji in e-pošta, če niso zelo nujni, zvečer ali ob nedeljah in praznikih niso primerni
Podrejeni naj ne bi klicali nadrejenih po osebnem mobilnem telefonu, če ni nujno. Primernejši je sms. Tega se lahko pošlje komurkoli, le pri uri naj bodo uvidevni. Če se nadrejeni zvečer ali v nedeljo loti dela, naj ne začne pošiljati sms in elektronskih sporočil sodelavcem in od podrejenih zahtevati takojšnje odgovore, razen če ni res nujno. S tem ne spoštuje njihovega prostega časa. E-pošta sicer ne zahteva takojšnega odgovora, pri sporočilu SMS pa se domneva, da bomo odgovorili približno v eni uri ali celo prej. Če si nadrejeni zvečer vzame čas za delo, lahko sestavi sporočila za svoje podrejene vnaprej, a naj jih razpošlje zjutraj, če to ne bo bistveno vplivalo na posel. Kako presoditi, ali je sporočilo nujno poslati ob neprimernem času? Vprašajte se, ali se bo kaj bistveno spremenilo, če ga ne boste poslali takoj. Ali boste ob posel? Ali bo podjetje oškodovano?
Cilj sestanka je uresničevanje jasnih sklepov
Najdražji so nepotrebni in slabi sestanki, ki lahko pri udeležencih vzbudijo nezaupanje do vodje sestanka in zmanjšajo njegovo avtoriteto ter slabo vplivajo na motivacijo udeležencev. Mnogi so zmotno prepričani, da imajo že zaradi svojega položaja pravico do neorganiziranosti, improviziranja in praznega besedičenja. Dobri in učinkoviti sestanki zahtevajo pripravo, natančno komuniciranje in nadzor nad uresničevanjem sklepov sestanka v predvidenem času. Ni nevljudno, če odklonimo sestanek, ki ni bil pravočasno dogovorjen. Zgrbljenost, pogled skozi okno, čečkanje po papirju, obračanje stran od govornika, gledanje v telefon, roke, tesno prekrižane na prsih, naredijo na udeležence sestanka slab vtis. Zapis mora vsebovati podatek, kdo bo kaj do kdaj naredil. Besedica čim prej ne označuje ničesar. Čim prej je lahko čez eno uro, čez en dan ali čez en mesec.Moški vedno gleda žensko pod krilo Ko stopamo po stopnicah navzgor, moški hodi za žensko, pa ne zato, da bi ji gledal pod krilo, ampak da jo ujame, če pade. Ko hodimo navzdol, moški hodi prvi iz enakega razloga. Pogledi od brade navzdol so intimni pogledi in se jih tako moški kot ženske raje vzdržite.
Govorice mečejo slabo luč na prenašalca 
V službi preživimo tretjino življenja, zato je pomembno, da imamo s sodelavci dobre odnose. To ni vedno mogoče. Ko se odnosi tako poslabšajo, da škodijo vsem v podjetju, je pogosto že prepozno za ukrepanje in je edini izhod menjava službe. Vsak odnos je vzajemen, zato se je treba najprej vprašati, kaj lahko sami naredimo za boljše odnose. Nadrejenim mora biti demagogija tuja. Vrata za podrejene morajo biti vedno odprta. Podrejeni pa s spoštovanjem do dela vodje tega ne motijo za vsako malenkost. Vtikanje v zasebne zadeve ni primerno. Vzdržati se moramo prenašanja govoric ali pomanjkljivo preverjenih podrobnosti. Prenašanje popačenih in zlonamernih čenč je neproduktivno in meče slabo luč na tistega, ki jih prenaša.
Telo ni številka, temveč oblika 
Ljudje nismo enako grajeni, zato smo v določenih oblačilih lahko videti smešni. Oblačilo nam mora biti prav. Zaradi različnih oblik teles potrebujemo različne kroje, ki pristajajo različnim postavam. Oblačila morajo izražati spoštljiv odnos do dela in ljudi, s katerimi delamo. K določenemu poklicu pač spada določena obleka in to je treba upoštevati, čeprav nas včasih omejuje. 

Odnos podjetja do zaposlenih 
Koristno je vsaj enkrat na leto organizirati srečanje zaposlenih zunaj podjetja, da se lahko stkejo tudi bolj prijateljske vezi. Za zaposlene, ki delajo v podjetju deset, dvajset let ali več, naj pripravijo posebno srečanje na primer s podelitvijo priznanja. Ob rojstvu otroka se staršem pošlje čestitko. Ob smrti zaposlenega naj podjetje pomaga družini, tudi denarno. Ohranjajo naj stike z upokojenimi zaposlenimi. Predvsem pa je treba imeti spoštljiv odnos do vseh zaposlenih, tako pri osebnih, človeških stikih kot tudi z dostojnim plačilom dela.
Na službenih zabavah se ne lobira za poviške, premestitve in druge zadeve 
Na novoletnih in drugih službenih zabavah se načeloma ne razpravlja o težavah iz službe. Če potrebujete informacijo od nadrejenega, če vas kaj zanima v zvezi z delom ali delovnimi procesi, se napovejte na pogovor k nadrejenemu in se z njim pogovorite takrat. Včasih si nadrejeni žal ne vzamejo časa za zaprošen pogovor s podrejenim, zato ti izkoristijo srečanje in pogovor na zabavah.
VIR: http://svetkapitala.delo.si

torek, 19. december 2017

Odkup blagovne znamke od fizične osebe

Podjetje želi kupiti blagovno znamko od fizične osebe (ki je hkrati lastnica in direktorica tega podjetja), in sicer bi v celoti kupilo poslovno idejo, zaščiteno blagovno znamko, domeno, celostno grafično podobo, recepture in načrt proizvodnega procesa produkta od fizične osebe. Zanima jih, kakšni davki se odvedejo ob nakupu te blagovne znamke in kaj je treba storiti ob nakupu blagovne znamke?

Mnenje Inštituta za računovodstvo

Če fizična oseba ni načrtovala proizvodnega procesa in ustvarila blagovne znamke v delovnem razmerju, družba z njo sklene pogodbo o prenosu pravice, tehničnih načrtov, recepture in drugo. Dohodek se obravnava kot dohodek iz prenosa premoženjske pravice iz 78. člena Zakona o dohodnini, ob obračunu dohodka se za namene obračuna akontacije dohodnine upoštevajo še normirani stroški iz 79. člena Zakona o dohodnini. Davek se obračuna od pogodbene vrednosti. Ob izplačilu se o izplačanem dohodku obvesti FURS na predpisanem obrazcu REK, hkrati pa tudi prejemnica dohodka, t.j. fizična oseba.

Odkupljene pravice družba evidentira med svojimi neopredmetenimi sredstvi in jih amortizira v ocenjeni dobi trajanja projekta (proizvodnje in trženja).

Ob tem bi opozorili še na nekaj. Ker kupujete pravice od osebe, ki je hkrati tudi družbenica in direktorica družbe, ki pridobiva pravice, morate biti tudi pozorni na ceno za ta prenos. Gre namreč za transakcije med povezanimi osebami. Cena za odkup naj bi bila primerljiva tržna cena. Če bo plačilo višje, se razlika plačila imetnici pravic nad tržno ceno obravnava kot prikrito izplačilo dobička, to pa pomeni obdavčitev kot izplačilo dobička, pri pridobitelju pravic pa v kasnejših obdobjih v tem delu amortizacije davčno nepriznan odhodek.
 
VIR: https://www.findinfo.si

ponedeljek, 18. december 2017

Koga bo FURS nadziral v začetku januarja?


Finančna uprava RS (Furs) bo v začetku leta 2018 poostreno nadzirala oddajanje nepremičnin v turistični najem – tudi preko spletnih portalov Booking in Airbnb.

Inšpektorji bodo pozorni predvsem na fizične osebe, fizične osebe z dejavnostjo in pravne osebe, ki so dosegale dohodke z oddajanjem nepremičnin v najem. Kdo vse oddaja nepremičnine na črno, namreč na Fursu že vedo, saj so pridobili podatke o teh dohodkih, tako iz Slovenije kot tujine. 

Zato vsem, ki vam oddajanje nepremičnin predstavlja vir dohodka, predlagajo, da ponovno preverite, če ste res napovedali vse te dohodke. Do 31. januarja 2018 pa imate še čas, da se s samoprijavo izognete plačilu globe. Ta sicer znaša od 400 do 30.000 evrov. 
 
Oddajanje nepremičnin mora biti ustrezno registrirano


Posameznik se lahko odloči za oddajanje nepremičnin in oglaševanje prostih kapacitet v turistične namene (npr. preko Airbnb ali Booking) le, če ima to dejavnost ustrezno registrirano. Če oddajanje nepremičnin ni ustrezno priglašena, oseba, ki se s tem ukvarja, opravlja delo na črno.

Fizične osebe, ki imajo namen turistom oddati v najem sobo, del stanovanja ali celotno stanovanje za kratko časovno obdobje, lahko to dejavnost opravljajo na dva načina, kot:
  • registrirani sobodajalci – fizične osebe, če opravljajo dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč ter so vpisane v Poslovni register Slovenije 
  • samostojni podjetniki
Oddajanje nepremičnin “za nazaj” in “za naprej”

Če se želite registrirati za oddajanje nepremičnin v najem, je postopek, sledeč:
1. Pri AJPES morate ustrezno registrirati dejavnost – se vpisati v Poslovni register Slovenije (PRS) in urediti svoj status ”za naprej’.’
2. Če želite biti t.i. normiranec, morate to v osmih dneh od vpisa v PRS priglasiti finančnemu uradu.
3. Ker registracija dejavnosti pri AJPES ”za nazaj” ni možna, se morate na finančnem uradu z obrazcem DR-03 ”za nazaj” vpisati v davčni register.
4. Če želite biti t.i. normiranec tudi ”za nazaj”, morate to v osmih dneh od vpisa v PRS priglasiti finančnemu uradu.
5. Preko eDavkov na podlagi samoprijave oddate obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za pretekla obdobja, ko ste oddajali v turistični najem (ločeno po obdobjih).

V primeru, da ste te dohodke dosegali le v preteklih letih in lahko tudi še del leta 2017, v prihodnje pa nimate več namena opravljati obravnavane dejavnosti, ravnate na enak način. Le, da vam ni treba pri AJPES registrirati dejavnosti in urediti statusa “za naprej”. 

Kazni se lahko izognete s samoprijavo

“Zavezanci, ki boste izpolnili zakonsko predpisane obveznosti v zvezi z oddajanjem nepremičnin v turistični najem in boste predložili obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti na podlagi samoprijave do 31. 1. 2018, se boste izognili postopku o prekršku in globi po davčnih predpisih,” so povedali na Fursu.

V tem primeru boste plačali le še 3 odstotke obresti od premalo plačanega oziroma neplačanega davka. To velja tudi za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

V kolikor pa zavezanci svojih davčnih obveznosti, vezanih na oddajanje nepremičnin v turistični najem, ne boste izpolnili oziroma boste nadaljevali z oddajo v najem nezakonito, bo Furs zoper vas uvedel postopek o prekršku. V nadaljevanju vas lahko doleti globa od 400 do 30.000 evrov.

VIR: data.si

četrtek, 14. december 2017

Očetovski dopust 2018 bo trajal 30 dni

Plačan očetovski dopust 2018 bo trajal največ 30 dni, neplačanega dopusta pa prihodnje leto ne bo več. Če bo v prvi polovici leta 2018 v Državnem zboru potrjena novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, pa se bo očetovski dopust 2018 koristil na drugačen način.

Očetovski dopust 2018 bo v celoti plačan

V letu 2018 se bo skrajšal oziroma ukinil neplačan del očetovskega dopusta v korist plačanih dni. V letu 2016 se je namreč začelo postopno preoblikovanje neplačanega očetovskega dopusta v plačanega. Plačani očetovski dopust se je tako najprej podaljšal s 15 na 20 dni, v letu 2017 na 25, prihodnje leto pa torej na 30 dni.

Vendar pa se hkrati skrajšuje neplačani očetovski dopust, ki ga lahko očetje koristijo do dopolnjenega 3. leta otrokove starosti. Leta 2016 je bil ta dolg 50 dni, letos 25, v letu 2018 pa neplačanega očetovskega dopusta ne bo več.

Očetovski dopust 2018 bo torej trajal 30 koledarskih dni, za katere bo država očetom zagotovila očetovsko nadomestilo. Prihodnje leto pa bo vsem staršem pripadala tudi pomoč ob rojstvu otroka in otroški dodatek.

Kako se koristi očetovski dopust 2018?

Prvih 15 koledarskih dni očetovskega dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od 1. 1. 2018 ima oče pravico še do 15 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga mora izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka.

Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, pa se bo verjetno koriščenje očetovskega dopusta spremenilo v prvi polovici leta 2018 zaradi spremembe zakonodaje. Predlagano je naslednje.

Očetje bodo lahko porabili vseh 30 dni očetovskega dopusta skupaj. Pri tem morajo najmanj 15 dni izrabiti kadarkoli od rojstva otroka do najkasneje en mesec po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu. Preostanek pa do končanega prvega razreda osnovne šole. Lahko ga bodo npr. izrabili v celoti istočasno z materjo otroka takoj po rojstvu ali v celoti po poteku starševskega dopusta, lahko pa ga bodo delili na dva dela.

Kdo lahko koristi očetovski dopust 2018?

Ureditev za očetovski dopust 2018 velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta (vloge vložene po 1. 1. 2018).

Plačane dneve očetovskega dopusta po novi ureditvi pa bodo lahko uveljavljali tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izrabili neplačanega dela očetovskega dopusta, tudi če so v letu 2016 že pridobili pravico do 5 plačanih dni oziroma v letu 2017 do 10 plačanih dni. Če so jih že izrabili, bodo imeli možnost izrabiti še 10 oziroma 5 dni. Če pa teh 10 oziroma 5 plačanih dni še niso izrabili, pa bodo lahko izrabili 15 dni v strnjenem nizu.

Za tiste očete, ki imajo otroka starejšega od treh let, pa nova ureditev ne velja. Pravice do neplačanega dopusta, ki se preoblikuje v plačani dopust, namreč nimajo več oziroma je ne morejo uveljavljati.

VIR: https://data.si

sreda, 13. december 2017

Ali izgled računa vpliva na to, kako me stranke vidijo?

Podjetniki, še posebej tisti, ki so prisiljeni opravljati večino dela v podjetju (od izvajanja storitev ali izdelave izdelka, pa vse do administracije) se pogosto pritožujejo, da imajo enostavno premalo časa. Kar je povsem razumljivo. Če bi se vsaj lahko osredotočili na tiste aktivnosti, ki jim dejansko prinašajo zaslužek, ne pa izgubljali čas s papirji in birokracijo… 

Da bi prišli do več časa je ključ v tem, da se rutinska opravila čim bolj avtomatizira.

Eno izmed opravil, ki je izredno zamudno je tudi priprava in pošiljanje faktur. S tem opravilom podjetniki pogosto odlašajo, saj gre za neprijetno delo. In posledično se nemalokrat zgodi, da račun celo pozabijo napisati oz. izdati! Pregledovanje razpredelnic, iskanje podatkov o strankah, vpisovanje zneskov, ipd. pač ni opis dela, ki bi bilo posebej privlačno. Predvsem pa je zamudno – še posebej, če za pripravo računov uporabljate Word ali Excel (pa tudi v marsikateri poslovni rešitvi opravilo ni nič kaj prijetnejše).

Marsikdo račune še vedno piše na roko (npr. v vezano knjigo računov), kar pa potem pomeni tudi pretipkavanje v davčno blagajno.

Toliko truda, potem pa račun na koncu še ne izgleda, kot bi želeli… Ste kdaj pomislili, da je oblika računa, ki ga izročite stranki, pomembna? Da s tem ustvarite vtis profesionalnosti, kar posledično vpliva tudi na to, kako vas (in vaše podjetje) stranka dojema?

Profesionalni izgled računa pri stranki vzbudi občutek kredibilnosti, zaupanja in stabilnosti. Odpravi pa tudi možnost napak pri izdaji fakture. 

Kakšne so torej koristi profesionalno pripravljenega računa?
  • Povečana prepoznavnost podjetja: Podjetja zapravljajo ogromne vsote denarja, da bi povečala prepoznavnost svoje blagovne znamke. Oglašujejo na plakatih, letakih, spletnih straneh, logotipe tiskajo na pisala, bloke in majice. Za celovito grafično podobo podjetja je torej smiselno, da ne pozabijo tudi na “brandiranje” izdanih računov.
  • Višja prioriteta pri plačilih: Stranka bo svoj denar raje namenila podjetju, od katerega je prijela račun, ki je pregleden, jasen in izgleda, kot da ga je pripravilo izkušeno podjetje, ki ve kaj dela.
  • Izkoristek ostalih funkcionalnosti, ki jih ponuja rešitev: Nekatere poslovne rešitve omogočajo nastavitev direktnih bremenitev in/ali periodičnega izdajanja računov. Torej v primeru, ko neko storitev za isto stranko obračunate večkrat (npr. 1x na mesec), za to poskrbi sistem sam, avtomatično. 
Ampak kako se tak sistem uporablja?

Sistemi za izdajo računov so danes tako preprosti, da delo z njimi ne zahteva več naprednega računalniškega znanja. Vse kar potrebujete je dostop do interneta.

Na kakšne načine lahko še vplivamo na to, da nas stranke dojemajo kot profesionalno in vrhunsko podjetje?


Pristopov je mnogo, na tem mestu pa izpostavimo dva izmed njih, o katerih smo že govorili:
  • Uporabljajte elektronsko pošto s profesionalno domeno: Če želite izstopati in postati vidni v svojem okolju ali tudi širše, je lahko uporaba lastne domene pri komunikaciji zanesljiv prvi korak.
  • Upoštevajte nasvete za profesionalno predstavitev: Ne osredotočajte se na opisovanje svojega izdelka ali storitve, ampak poslušajte stranko in iščite odgovore na njihove probleme.
VIR:http://accbox.net

torek, 12. december 2017

Italijani v pregon gotovine. Kaj pa pri nas?

Od novega leta bodo pri sosedih prav vsi morali sprejemati negotovinska plačila, s pregonom gotovinskih transakcij bo tudi manj davčnih utaj. »To je norost,« komentira Jože Vencelj, predsednik združenja malih trgovcev.
Če se bi za kaj takega odločili pri nas, lahko svojo obrt kar zaprem, ker se mi ne bi več izplačalo delati, pravi ena od malih obrtnic iz Ljubljane, ki ne želi biti imenovana, na to temo. Čeprav je to v nasprotju z zakonodajo, sodi med tiste, ki za svoje opravljene storitve ne izda vedno računa, njene stranke pa ji za storitev lahko plačujejo samo z gotovino. POS-terminala nima in vsekakor pri nas ni edina.
 
»To bo prineslo revolucionarne spremembe,« ocenjujejo predlagatelji sprememb pri sosedih, odlok o uvedbi globe za tiste, ki svojim strankam ne bodo omogočali plačila s plačilno kartico, so napisali na ministrstvu za gospodarstvo, veljati pa naj bi začel na začetku prihodnjega leta. Ukrep italijanske vlade je eden tistih, ki naj bi pripomogel k zmanjšanju davčnih utaj. V resnici pa bodo začeli iz sistema preganjati gotovino. Trafikanti in prodajalci bencina načelno niso proti novi ureditvi, ocenjujejo v italijanski vladi, vendar se strinjajo, da je hkrati nujno treba doseči spremembo višine provizij za kartična plačila. Predstavniki pristojnih ministrstev so se tako že sestali tudi s predstavniki bank in tistih, ki se ukvarjajo s procesiranjem kartičnih plačil, da bi našli rešitev za spremembe oziroma znižanje teh stroškov, ki naj bi bili v Italiji med najvišjimi v Evropi. Rekorderji po utaji DDV Italija velja za prvaka na področju utaj davka na dodano vrednost, hkrati pa bi na Apeninskem polotoku s »pregonom« gotovine radi pripomogli k posodobitvi sistema plačil v državi ter državljane navadili tudi na mobilno plačevanje. Po najnovejših podatkih Evropske centralne banke je Italija po številu transakcij s kartičnimi plačili na repu Evrope. Glede na nekatere ocene evropske komisije Italijani na leto zaradi davčnih utaj izgubijo na desetine proračunskih milijard evrov. »Štirideset milijard evrov ustreza polovici letnih avstrijskih davčnih prilivov ali pa, denimo, skoraj letnemu slovenskemu BDP. Taki izpadi seveda načenjajo trdnost javnih financ, javni dolg Italije pa sicer že tako ali tako presega 130 odstotka BDP, kar je daleč nad maastrichtskimi konvergenčnimi merili,« pravi Marian Wakounig, strokovnjak za davek na dodano vrednost, s katerim se ukvarja že več kot trideset let, in generalni direktor davčne uprave vzhodne Avstrije.
 
Ponekod je gotovina že prepovedana
 
V Avstriji po besedah Wakouniga od prvega januarja lani sicer že velja prepoved gotovinskih plačil v gradbenem sektorju.

»To pomeni, da delodajalec v gradbeništvu delojemalkam oziroma delojemalcem plače ne sme izplačati v gotovini oziroma »na roko«, sicer je to prekršek, ki se po finančno-kazenskem zakoniku lahko kaznuje z globo do 5000 evrov. S to kaznijo se lahko kaznujeta tako delodajalec kot tudi delojemalec. Ta ureditev velja tako za avstrijske, torej domače, kot tudi tuje delojemalce, če so bili napoteni na delo na avstrijska gradbišča,« pravi sogovornik z Dunaja. Poleg tega so uredili še plačila gradbenih storitev nad 500 evrov; če so bile te plačane v gotovini, se v gradbeništvu ne smejo priznati kot strošek podjetja.
 
Gotovine nasploh pa ne preganjajo
 
 »Politične razmere nasploh pa v Avstriji trenutno niso naklonjene razpravi o pregonu gotovine iz našega življenja, odločevalci očitno presojajo, da omenjene omejitve v gradbeništvu, vsaj v tem trenutku, povsem zadostujejo,« še pravi Wakounig in meni, da podobno kot Avstrijci razmišljajo tudi Slovenci. Prav tako mu ni znano, da bi o omejitvah za gotovinsko plačevanje razmišljali na primer v Nemčiji. Je mogoče kaj takšnega, kot naj bi se po novem letu zgodilo v Italiji, pričakovati tudi pri nas? Iz odgovorov ministrstva za finance je mogoče sklepati, da ne.

Slovenski mali trgovci proti  
 
Jože Vencelj, predsednik Združenja malih trgovcev Slovenije, je že vnaprej ogorčen. »To je norost, mi bomo najbolj butasti v Evropi, če jim bomo sledili, res nam ni treba kopirati vsake neumnosti, za katero se odločijo v Evropi,« pravi Vencelj. Po njegovem mnenju bi takšen ukrep omogočil tudi popolni nadzor nad državljani, hkrati pa bi to bil tudi dokaz, da vlada dela v interesu bank, ki bi se jim zaslužki tako samo še povečali. »Povprečna provizija na kartično plačilo znaša za trgovce okoli tri odstotke in takšen ukrep bi bil pa res preveč. Italija je mafijska država, naj oni svoje zadeve rešujejo po svoje, naši pa naj dajo že enkrat mir,« dodaja. Uvedli smo obvezne davčne blagajne, a po njegovi oceni se z njimi ni veliko spremenilo, vsaj v d. o. o ne, morda je drugače pri samostojnih podjetnikih, ki za svoje storitve še zdaj pogosto ne izdajajo računov. 
 
Kje utajijo največ DDV
 
Po analizah je Italija sicer pri vrhu držav, v katerih utajijo največ, več kot četrtino davka na dodano vrednost, v njeni družbi pa so še Grčija, Malta, Romunija, Slovaška in Litva. Najmanj davčnih utaj imajo na Švedskem, kjer naj bi bila stopnja davčne utaje DDV le 1,2-odstotna.

VIR: http://svetkapitala.delo.si/

ponedeljek, 11. december 2017

So kriptovalute priložnost za hiter zaslužek ali balon?

Navdušenje vlagateljev je v zadnjih mesecih dalo veter v krila tako rekoč vsem kriptovalutam, ki so poletele na nove rekordne vrednosti. Se vam splača poleteti z njimi ali vas čaka klavrno strmoglavljenje?



Najstarejša in najbolj razširjena kriptovaluta Bitcoin je v letošnjem letu poskočila na trikratnik vrednosti iz začetka leta. Val navdušenja nad kriptovalutami jo je potisnil iz tisoč dolarjev vse do rekordnih vrednosti okoli trinajst tisoč dolarjev. Za sabo je Bitcoin v višave potegnil tudi druge kriptovalute kot so Ether, Litecoin, Ripple in veliko drugih.

Nove kriptovalute rastejo kot gobe po dežju, sploh s prihodom nove oblike zbiranja sredstev za startupe, ki se imenuje ICO (Initial Coin Offering) ali prva javna ponudba kripto-kovancev. Ima podobnosti s prvo javno ponudbo delnic, vendar brez ustaljenih predpisov in regulacije ter spodbuja idejo decentralizirane ekonomije.

 
Z ICO podjetja izdajo ‘delnice’ v obliki kovancev

Novoustanovljena podjetja namreč lahko izdajo delnice v obliki tako imenovanih kripto-kovancev, ki izkoriščajo blockchain tehnologijo. To je baza za shranjevanje podatkov v obliki zapisnika, kjer so zapisane vse narejene transakcije in so vidne vsem ter jih je nemogoče izbrisati. Podobno kot knjiga prejetih in izdanih računov v knjigovodstvu. Te kovance investitorji kupujejo z običajnimi ali kriptovalutami, odvisno kako je zapisano v predstavitvi vlagateljem oziroma prospektu izdaje kovancev. Z ICO podjetje ali startup od investitorjev dobi denarna sredstva za razvoj poslovanja in povečanje vrednosti podjetja ter posledično izdanih kripto-kovancev. S temi kovanci oziroma novonastalimi kriptovalutami vlagatelji lahko tudi trgujejo, njihova cena pa se še vedno oblikuje glede na ekonomske zakonitosti ponudbe in povpraševanja.
 
Do milijonov dolarjev le s spletno stranjo in obljubo

V lanskem letu so startupi z ICO, novo obliko množičnega financiranja, ki temelji na kovancih kriptovalut, zbrali okoli 200 milijonov dolarjev. Nekateri startupi so se do milijonov dolarjev denarja vlagateljev prikopali le s spletno stranjo in obljubo. Veliko jih te obljube ni izpolnilo in so vlagatelje pustili na suhem.

Med uspešne ICO projekte, ki je bil zelo dobičkonosen za zgodnje vlagatelje, se šteje Ethereum, platforma za pametne pogodbe, ki je izdala kovance Ether. Projekt Ethereum je bil napovedan leta 2014 in je z ICO zbral 18 milijonov dolarjev v Bitcoinih oziroma 0,40 dolarja za en Ether kovanec. Spletna platforma je zaživela leta 2015 in naslednje leto presegla milijardo dolarjev tržne kapitalizacije.

Tudi slovenska spletna platforma za upravljanje ICO in projektov povezanih s kripto-kovanci ICONOMI je lani jeseni s pomočjo množičnega financiranja zbrala več kot 10 milijonov dolarjev sredstev z izdajo kripto-kovancev.
 
Kriptovalute: da ali ne?

Mnenja strokovnjakov so glede kriptovalut zelo razdeljena, še posebno glede ICO. Množično financiranje z izdajo kripto-kovancev vključuje dele običajnega množičnega financiranja, kot je Kickstarter in Indiegogo, in prve javne ponudbe delnic (IPO). Vseeno pa se od obeh načinov financiranja dovolj razlikuje, da ne paše ne k prvemu in ne k drugemu. Ne spada niti med donacije, ker kupci kripto-kovancev dobijo delež v podjetju in glasovalne pravice, vseeno pa niso to delnice. Ameriška agencija za trg vrednostnih papirjev (SEC) ostaja tiho, prav tako njej enake institucije v drugih državah. Ker ni pravega nadzora nad izdajami kripto-kovancev se velikokrat izkoriščajo za prevare, s katerimi izdajatelji kovancev na hitro obogatijo na račun nepoučenih investitorjev. Strokovnjaki svetujejo, da pred nakupom izbrano kriptovaluto oziroma kripto-kovanec, temeljito preučite. V vašem portfelju naj naložbe v kripto-kovance predstavljajo le nekaj odstotkov in za njih namenite le denar, ki ga res lahko pogrešite.
 
 Kako do kriptovalut?

Kriptovalute lahko kupite preko spletnih menjalnic ali borz, kot so slovenski Bitstamp, Kraken, Poloniex, Bitfinex in številni drugi. Na izbrani menjalnici ustvarite trgovalni račun, tako da vpišete svoje podatke. Nekatere zahtevajo tudi fotografijo osebnega dokumenta in pa celo račun za elektriko ali podobnega, kjer je viden vaš naslov. Po verifikaciji imate odprt trgovalni račun na katerega lahko nakažete sredstva preko spletne banke ali ostalih spletnih denarnic.

Če vas bolj zanimajo kripto-kovanci in prve javne ponudbe kriptokovancev (ICO) jih lahko poiščete na spletnih straneh, kot je www.ico-list.com, kjer vidite množična financiranja, ki trenutno potekajo in tista, ki še bodo ter tudi že zaključena financiranja. Če se odločite, da boste sodelovali pri izdaji kripto-kovancev in investirali v nek projekt ne pozabite dobro prebrati prospekta izdaje oziroma predstavitve bodočim vlagateljem.
 
Previdnost, previdnost in še enkrat previdnost

Pri vlaganju v ICO ali prve javne ponudbe kripto-kovancev na vas preti nešteto nevarnosti. Kljub temu, da ste previdni in se dobro poučite o izdaji kovancev, ter se izognete morebitnim prevarantskim izdajam, kjer ostane le pri obljubah izdajatelja in praznih žepih vlagateljev, lahko na mino priletite tudi ob uspešno izpeljanem ICO. Podobno se je zgodilo vlagateljem v sklad DAO (Decentralizirana avtonomna organizacija), katerega cilj je vpeljati nov decentraliziran poslovni model za organizacijo profitnih in neprofitnih institucij. Sklad, ki uporablja blockchain tehnologijo Ethereuma, je v javni ponudbi svojih kripto-kovancev zbral rekordnih 150 milijonov dolarjev. Nato pa je bil tarča hekerskega napada, ki je odtujil skoraj tretjino sredstev v skladu, in povzročil delitev Ethereuma na dva dela. V nereguliranem svetu ICO tako obstaja še vedno veliko neznank, ki za vlagatelje predstavljajo visoko tveganje.

Vlagatelji pri investiranju v kripto-kovance pomoč lahko poiščejo tudi pri spletnih platformah kakršni so ICOrating, WINGS in drugi. Te platforme poskušajo oceniti ICO projekte za bodoče vlagatelje.
 
Pametno z denarjem

Zlato pravilo, ki se ga morajo držati vlagatelji pri investiranju v kripto-kovance je, da vložijo le denar, ki so ga pripravljeni in ga lahko izgubijo. Le čas bo namreč pokazal ali je navdušenje nad prvimi javnimi ponudbami kripto-kovancev upravičeno ali le še en mehurček, kot je bil dotcom mehurček, ki se je razpočil leta 2001.
7 NASVETOV ZA TRGOVANJE S KRIPTO-KOVANCI
  1. Ignorirajte pristranska mnenja in vire
  2. Vlagajte v skladu s svojimi zmožnostmi
  3. Zastavite si dosegljive cilje
  4. Brez panike in brez naglih odločitev
  5. Ne zanašajte se na ugibanje
  6. Učite se iz lastnih napak
  7. Izobrazite se in bodite informirani
VIR:http://bankazapodjetnike.si

četrtek, 07. december 2017

Koriščenje dopusta: Koliko dni se lahko prenese v naslednje leto?

Pravico do letnega dopusta določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Določeno število dni dopusta se lahko prenese tudi v naslednje koledarsko leto, in sicer z možnostjo izrabe do 30. junija oziroma do 31. decembra. Kakšna so torej pravila za koriščenje dopusta?
 
Delavec pridobi pravico do letnega dopust s sklenitvijo delovnega razmerja, s tem pa tudi pravico do regresa. Koriščenje dopusta poteka v dogovoru med delavcem in delodajalcem. ZDR-1 pri tem daje osnovne smernice, koriščenje dopusta pa ponavadi določajo tudi kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca, interni akti in pravilniki delodajalca ter posamezne pogodbe o zaposlitvi.

ZDR-1 določa le minimalno število dni letnega dopusta, ki ne sme biti krajši od štirih tednov. Predpisuje tudi nekaj dodatnih dni dopusta. V večji meri pa so ti urejeni v posameznih kolektivnih pogodbah, ki zavezujejo delodajalce. 
 
Koriščenje dopusta kot ga določa zakon

Pravila za koriščenje dopusta, ki jih določa ZDR-1, so naslednja. Letni dopust se izrablja le v delovnih dnevih in ne po urah. Delavec ga lahko porabi v več delih, vendar pa mora en del trajati najmanj dva tedna. V skladu z zakonom mora delavec v koledarskem letu porabiti vsaj dva tedna dopusta. Preostanek pa v dogovoru z delodajalcem lahko koristi do 30. junija naslednjega leta. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa je treba način izrabe letnega dopusta določiti v pogodbi o zaposlitvi (31. člen ZDR-1).

Pri tem velja opozoriti, da je lahko v kolektivni pogodbi, internem aktu delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi določeno, da lahko v naslednje koledarsko leto delavec prenese manj dni dopusta kot je določeno v ZDR-1. ZDR-1 namreč govori le o minimalnem številu dni letnega dopusta, ki ga mora delavec izkoristiti v tekočem koledarskem letu. 
 
Tako ni v nasprotju z zakonom, če delodajalec v svojih aktih določi, da morajo vsi delavci izrabiti ves svoj letni dopust v tekočem koledarskem letu ali da lahko v naslednje koledarsko leto prenesejo denimo le dva dneva letnega dopusta.

Ob koncu leta je zato smiselno, da preverite, koliko dni dopusta vam je še ostalo ter kakšna so pravila za koriščenje dopusta pri vašem delodajalcu. Koriščenje starega dopusta do 31. decembra

Izjemoma ZDR-1 dovoljuje koriščenje dopusta iz preteklega leta do 31. decembra. In sicer v primeru, če v lanskem letu oziroma do 30. junija tekočega leta delavec ni mogel izrabiti dopusta zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka.

VIR: data.si

sreda, 06. december 2017

Bolniško nadomestilo za samozaposlene

V Sloveniji je trenutno okoli 90.000 ljudi, ki dejavnost opravljajo samostojno ali delujejo kot samostojni podjetniki. Trenutna zakonodaja jih glede nadomestila za bolniško odsotnost v primerjavi z osebami v delovnem razmerju postavlja v precej bolj neugoden položaj.
  
V primeru bolniške odsotnosti zakonodaja samozaposlenim osebam prvih 30 dni ne daje pravice do uveljavljanja denarnega nadomestila. Šele z 31. dnem odsotnosti nadomestilo prične izplačevati Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).
Neustavna zakonska ureditev?

Osebam v delovnem razmerju v primeru bolniške odsotnosti prvih 30 dni nadomestilo izplačuje delodajalec. Samozaposlene osebe delodajalca nimajo, zato to breme pade nanje. Njihov dohodek je odvisen le od njihovega osebnega dela, saj večinoma ne zaposlujejo oseb, ki bi jih v primeru odsotnosti lahko nadomeščale. Zaradi strahu pred izpadom naročil, dohodka in posledično možnosti zaprtja njihovega s.p tako pogosto delajo tudi, ko so bolni.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) si že vrsto let prizadevajo za prehod bremena nadomestil v času bolniške odsotnosti z delodajalca na ZZZS. Sedanjo zakonsko ureditev ocenjujejo kot protiustavno ravno zaradi dejstva, da neutemeljeno različno obravnava obe skupini zavezancev (samozaposlene in osebe v rednem delovnem razmerju).
Potrebna bo reforma zakonodaje

Že marca letošnjega leta je poslanska skupina Levica vladi predlagala, da v okviru zdravstvene reforme uredi in zagotovi pravico samozaposlenih oseb do bolniškega nadomestila. Vlada je takrat pobudo zavrnila, zato so novelo pripravili v poslanski skupini sami. 

Konec letošnjega septembra so v parlament vložili predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po njej bi samozaposlenim nadomestilo za bolniško odsotnost že od začetka zadržanosti izplačal ZZZS. Poslanci predlagajo, da bi ZZZS samozaposlenim pričel izplačevati nadomestilo s četrtim dnem bolniške odsotnosti in ne šele z 31. dnem, kot je to urejeno s sedanjo zakonodajo. Pravica bi sicer pripadla le samozaposlenim, ki ne zaposlujejo delavcev, ki bi jim v času bolezni lahko zagotovili nadomeščanje. Prav ta skupina samozaposlenih je najbolj ogrožena, saj ima praviloma tudi najnižje prihodke.

Varovalko pred izkoriščanjem nove ureditve predstavlja predlog, da bi delodajalci, pri katerih delavci opravljajo delo v obliki prikritega delovnega razmerja, morali ZZZS vrniti nadomestilo, ki ga je zavod izplačal samozaposlenemu za čas, ko je bil bolniško odsoten.

VIR: mladipodjetnik.si

torek, 05. december 2017

POZOR: Prihaja obvezen vpis lastnikov podjetij!

Za poslovne subjekte je pričela veljati obveznost ugotovitve podatkov in vzpostavitve evidence vodenja podatkov o dejanskem lastništvu poslovnih subjektov.
 
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT-1), je kot odgovor na evropsko zakonodajo uvedel novo obveznost za poslovne subjekte. AJPES je zato z 19. novembrom vzpostavil Register dejanskih lastnikov, ki vsebuje zbirko podatkov o dejanskih lastnikih poslovnih subjektov. 

Vpis podatkov bo mogoč preko spletne aplikacije eRDL, od začetka decembra naprej. Namen Registra je zagotoviti transparentnost lastniških struktur poslovnih subjektov in posledično onemogočiti zlorabe poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma.

Za poslovne subjekte je že pričela veljati dolžnost ugotovitve podatkov o svojem dejanskem lastniku in o obveznost vodenja evidenc teh podatkov. Podatke o dejanskih lastnikih, pa bodo z novim letom morali tudi vpisati v Register. 
 
Kateri poslovni subjekti so zavezanci?


Med subjekte, za katere obstaja obveznost ugotoviti podatke o dejanskem lastniku spadajo:
  • gospodarski subjekti (gospodarske družbe in zadruge)
  • neprofitne organizacije (društva, zavodi, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, ustanove)
  • tuji skladi, tuje ustanove ali podobni pravni subjekti tujega prava, ki imajo davčne obveznosti v Sloveniji
Teh podatkov pa izjemoma ni potrebno ugotavljati:
  • poslovnim subjektom z veliko stopnjo transparentnosti lastništva (samostojnim podjetnikom posameznikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, enoosebnim družbam z omejeno odgovornostjo ter neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom)
  • gospodarskim družbam na organiziranem trgu na katerem morajo v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu
Za vpis podatkov v AJPES je dolžan poskrbeti zastopnik poslovnega subjekta ali njegov pooblaščenec (vlagatelj). Vpis se opravi preko spletne aplikacije eRDL, s kvalificiranim potrdilom, ki je evidentirano v sistemu e-pooblastil AJPES. Pooblaščenec poleg tega potrebuje tudi posebno pooblastilo, ki ga je prav tako potrebno evidentirati v sistemu e-pooblastil.

Za pravilnost vpisanih podatkov v register so odgovorni poslovni subjekti sami. AJPES pravilnosti vpisanih podatkov ne bo preverjal, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa so predvidene visoke globe.

Kateri podatki se vpišejo v register?


V register je potrebno vpisati podatke:
  • o poslovnem subjektu: firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka, datum vpisa in izbrisa poslovnega subjekta (za poslovne subjekte, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije) oz. firma, naslov, sedež, davčna številka, datum vpisa in izbrisa iz davčnega registra (za poslovne subjekte ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije)
  • o dejanskem lastniku: ime, naslov stalnega in začasnega bivališča, rojstni datum, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega deleža ali drug način nadzora ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra
  • v primeru da je prejemnike koristi potrebno še določiti, pa je nujen tudi podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava
Podatki o poslovnih subjektih se ob vpisu v register na podlagi matične številke avtomatično pridobijo iz AJPES-a. V primeru osebnih podatkov pa se ti na podlagi davčne številke avtomatično pridobijo iz Centralnega registra prebivalstva (CRP). Podatke bo tako potrebno ročno vnesti le v primeru, da dejanski lastnik ni vpisan v CRP niti v davčni register (gre npr. za tujca). 

Dejanski lastnik gospodarskega subjekta

Za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta se po zakonu šteje vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje enega od naštetih pogojev:
  • je posredno ali neposredno imetnik zadostnega poslovnega deleža, delnic, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju gospodarskega subjekta, ali
  • je posredno ali neposredno udeležena v kapitalu gospodarskega subjekta z zadostnim deležem, ali
  • ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta
Pokazatelj neposrednega lastništva fizične osebe, je lastništvo več kot 25% poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju pravne osebe ali lastništvo 25% in ene delnice.

Kot dejanski lastnik gospodarskega subjekta se šteje tudi vsaka fizična oseba, ki gospodarskemu subjektu posredno lahko zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta pri odločanju o financiranju in poslovanju.

V primeru da se fizične osebe kot dejanskega lastnika ne da ugotoviti, se ob pogoju da ne obstajajo razlogi za sum pranja denarja in financiranja terorizma za dejanskega lastnika štejejo osebe, ki zasedajo položaj poslovodstva. 

Rok za izpolnitev obveznosti

Poslovni subjekti morajo imeti od 19.11. 2017 naprej ugotovljene podatke o dejanskih lastnikih. Dolžni so tudi vzpostaviti in upravljati lastno evidenco o dejanskih lastnikih. V primeru prenehanja statusa dejanskega lastnika, bodo subjekti podatke primorani hraniti še 5 let od dneva prenehanja.

Vpis podatkov o dejanskih lastnikih v Register je obvezen najkasneje do 19.1.2018. Za nove poslovne subjekte ali v primeru spremembe podatkov, pa je rok vpisa v Register 8 dni po vpisu v AJPES ali davčni register, oziroma po nastanku spremembe. 

Sankcije v primeru neustrezno urejenih podatkih o lastništvu

Sankcije za kršitelje so visoke in se v primeru da poslovni subjekti ne bi hranili dokumentacije o dejanskih lastnikih gibljejo v višini od 12.000 do 120.000 evrov. V primeru da poslovni subjekti ne bi posredovali ali vpisali podatkov o dejanskem lastniku v Register, pa jim grozi globa v višini od 6.000 do 60.000 evrov. 

Dostopnost podatkov o lastništvu

Vsi podatki o lastništvu javno ne bodo dostopni. Preko portala AJPES bo tako možno dostopati do podatkov o osebnem imenu, stalnem in začasnem bivališču, o višini lastniškega deleža ali obliki nadzora dejanskih lastnikov ter datumu vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz Registra.

Drugi podatki o lastništvu bodo dostopni le na podlagi zahtevka, ob hkrati izkazanem upravičenem interesu. O utemeljenosti zahtevka za dostop do podatkov, bo odločal Urad RS za preprečevanje pranja denarja.

Podatki o lastništvu bodo prav tako dostopni organom pregona, sodiščem, nadzornim organom, kar bo omogočilo dostop do relevantnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke.
VIR: https://mladipodjetnik.si

ponedeljek, 04. december 2017

Paket sprememb davčne zakonodaje

Državni zbor je sprejel novele štirih davčnih zakonov, s katerimi vlada nadaljuje prestrukturiranje davčnega sistema.

Za delavce, ki jih slovenska podjetja pošljejo na delo v tujino, je določeno znižanje davčne osnove v višini 20 odstotkov od bruto dohodka. Ta razbremenitev bo omejena na 1.000 evrov na mesec, veljala pa bo tako za napotitve v Slovenijo kot tudi za napotitve iz Slovenije.

Med novostmi so še zvišanje posebne osebne olajšave za študente na raven splošne olajšave pri dohodnini, odprava stopničavosti dodatne splošne olajšave ter oprostitev plačila dohodnine od 13.plač in božičnic do višine povprečne plače v Sloveniji.

Kaj nova davčna zakonodaja prinaša normirancem?

Novela zakona o dohodnini poleg tega vsebuje tudi ukrepe za zajezitev zlorab v sistemu normiranih odhodkov. In sicer se bodo prihodki povezanih oseb po novem seštevali. Kot ugotavlja vlada, namreč nekateri ustanovijo več podjetij, s tem pa so prihodki vsakega od njih nižji in vsako izpolnjuje kriterije za vključitev v sistem. Da bi se v takih primerih preprečilo zlorabe, je zdaj v obeh zakonih zapisano, da se prihodki povezanih oseb seštevajo.

Pogoj za obvezen izstop iz sistema normiranstva se bo prenovil - nastopil bo, ko bo zavezanec v dveh zaporednih letih presegel skupaj 300.000 evrov prihodkov.

Poleg tega se bo višina normiranih odhodkov omejila z absolutnim zneskom, in sicer ti ne bodo mogli biti višji od 40.000 evrov oz. 80.000 evrov za zavezance za vsaj eno obvezno zavarovano osebo.
Še naprej pa se bo normirancem pri ugotavljanju davčne osnove priznavalo normirane odhodke v višini 80 odstotkov njihovih prihodkov, razlika pa bo še naprej obdavčena po cedularni stopnji v višini 20 odstotkov.

Vezana knjiga računov in plačevanje brez provizije

Zavezanci, ki so doslej pri davčnem potrjevanju računov uporabljali vezane knjige računov in podatke davčnemu organu sporočali enkrat na mesec, bodo to lahko počeli tudi v prihodnje. Z novelo zakona o davčnem potrjevanju računov se vezane knjige računov z iztekom leta 2017 ne bodo ukinile.

Nova davčna zakonodaja pa vsebuje tudi spremenjen zakon o davčnem postopku. Njegova bistvena novost je možnost plačevanja brez provizije pri upravnih in državnih organih.

VIR: https://www.findinfo.si