ponedeljek, 30. oktober 2017

Prenos s.p. na družinskega člana

V poslovni praksi je veliko primerov, ko samostojni podjetniki iz najrazličnejših razlogov prenehajo opravljati svojo dejavnost (med najpogostejšimi je upokojitev) in želijo, da njihovo dejavnost nadaljuje neka druga oseba (njihovi otroci, zakonec, brat, vnuk ali kakšna druga oseba). 
Prenos podjetja na podjetnika prevzemnika (družinskega člana) sicer ureja novelirani Zakon o gospodarskih družbah. Podjetnik lahko prenese podjetje na zakonca, izvenzakonskega partnerja, na otroka, na posvojenca, na starša, na posvojitelja, na vnuka, na brata ali sestro in še na nekatere druge sorodnike. S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika tako podjetje, kot tudi vse pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem, kar pomeni, da podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem prevzemnika.

Prenos podjetja se opravi s pogodbo o prenosu podjetja, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa in mora vsebovati podatke o podjetju (firmo in sedež podjetja), morebitno izrecno soglasje glede uporabe imena in priimka podjetnika v firmi podjetnika prevzemnika in morebitno izrecno soglasje glede uporabe matične številke podjetja, izjavo o prenosu podjetja in pa navedbo vrednosti podjetja. Podjetnik mora prenos podjetja na podjetnika prevzemnika (na družinskega člana) objaviti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) in sicer mora objaviti, da namerava prenesti podjetje na družinskega člana in navesti tudi datum tega prenosa.

Podjetnik prevzemnik je dolžan vložiti prijavo za vpis prenosa podjetja pri AJPES-u, predlogu za vpis prenosa podjetja pa mora priložiti tudi pogodbo o prenosu podjetja. AJPES potem vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register in po uradni dolžnosti izbriše iz njega podjetnika, ki je prenesel svoje podjetje na prevzemnika. Z vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije podjetnik preneha opravljati svojo dejavnost, podjetje podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na podjetnika prevzemnika. 
 
Možno je opraviti tudi samo prenos dela podjetja na družinskega člana. Postopek je podoben kot pri prenosu celotnega podjetja, le, da v tem primeru v pogodbi o prenosu podjetja ni potrebno priložiti izrecnega soglasja glede uporabe imena in priimka podjetnika v firmi podjetnika prevzemnika ter morebitno izrecno soglasje glede uporabe matične številke podjetja. Samo po sebi se razume, da v tem primeru AJPES ne izbriše podjetnika iz Poslovnega registra po uradni dolžnosti, saj podjetnik z delnim prenosom podjetja ne preneha opravljati dejavnosti.


Prenos podjetja na prevzemnika je zdaj davčno nevtralen. To pomeni, da je prenos podjetja neobdavčen, vendar pa morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji: predvsem lahko podjetnik na tak način podjetje prenese samo na enega (!) družinskega člana, ki mora biti obenem oseba iz prvega dednega reda (denimo oče prenese podjetje na sina). V primeru, če podjetnik podjetje prenese na dve osebi iz prvega dednega reda (denimo na sina in hčerko), potem davčna ugodnost ne velja, kot tudi ne, če podjetnik podjetje prenese na osebo, ki ne spada v prvi dedni red (denimo na strica, na bratranca).

Dodaten pogoj za to, da je prenos podjetja na družinskega člana neobdavčen pa je ta, da mora naslednik opravljati dejavnost vsaj še pet let. V primeru, če naslednik zapre s.p. prej kot v petih letih, postane vrednost prenesenega premoženja njegov prihodek, od katerega mora plačati dohodnino. Za to, da se podjetje neobdavčeno prenese na družinskega člana morata biti torej kumulativno izpolnjena oba pogoja:
 
  1. mora iti za prenos podjetja na družinskega člana, ki je dedič prvega dednega reda in
  2. ta oseba mora nadaljevati dejavnost podjetja (s.p.) še vsaj pet let po prenosu podjetja.
VIR: www.mladipodjetnik.si

sreda, 25. oktober 2017

Ste dobili pismo od EBN European Business Number?

Če ste podjetnik, potem obstaja velika verjetnost, da ste prejeli pismo, ki vam ga je poslal tuj spletni poslovni imenik EBN European Business Number. Pismo ni novost, a kot kaže, je prišlo do novega vala pošiljanja, zato bodite pozorni.

Pismo tujega spletnega poslovnega imenika European Business Number je prevara. »Gre za nov val zavajajočega vabljenja k vpisu v tuje spletne poslovne imenike. Podjetnik je zaveden, da se prijavlja v brezplačno bazo, kjer bo pridobil številko, ki je nujna za podjetja v Evropski uniji. Vendar gre v tem primeru za visoko plačljivo storitev,« so pred meseci poročali na strani Varninainternetu.si. Enako pismo ponovno kroži naokoli prav te dni. 

Ali res potrebujete t.i. evropsko poslovno številko?

Bistvo pisma je, da podjetniku da možnost pridobitve t.i. evropske poslovne številke. »V resnici ne gre za številko, ki bi jo podjetnik v Evropi kjerkoli potreboval,« so ugotovili na Varninainternetu.si. Mnogi, prepričani, da gre za resnično pismo, priloženi obrazec izpolnijo in ga pošljejo nazaj (priložena je tudi pisemska ovojnica).
Tako spregledajo drobni tisk, v katerem piše, da se podpisnik s podpisom in posredovanjem podatkov zaveže za 3-letno objavo na portalu poslovnega imenika European Business Number. To pa jih drago strane – 771 evrov na leto.

Da ga boste lažje prepoznali in se mu tako izognili, si ga lahko ogledate spodaj:


 V mrežo prevare so se ujeli tudi nekateri Slovenci, ki so pozneje poskušali zavajajočo pogodbo razdreti, a neuspešno. Komentatorji na strani Varninainternetu.si vsem tistim, ki so vendarle podpisali to prevarantsko pogodbo, svetujejo, naj ignorirajo račune in morebitne grožnje.
»Grozili so z vsem mogočim, vedno znova smo poslali zavrnitev. Po treh, štirih letih so odnehali, tudi z izterjevalci. Nič se ni zgodilo. Kar zavračajte, da ste bili zavedeni in ne boste plačani. Odnehali bodo,« se glasi komentar Bernarde.

Ali za prevaro stoji ista združba?

Kot so že pred meseci pojasnili na strani Varninainternetu.si, je do podobnih načinov izkoriščanja in zavajanja podjetnikov prihajalo že v preteklosti. European Union Web-register Republic of Slovenia/ EU WEB register Slovenija, Euco Data, European City Guide, Intercable Verlag, Construct Data Verlag, Expo Guide Mehika, Euro Bussines Guide ali World Bussines Guide, naštevajo in dodajajo, da imajo prav vse te družbe naveden sedež v Hamburgu.
»Do sedaj se je pojavilo že več indicev, da se pravzaprav nahajajo nekje na karibskem otočju,« pojasnjujejo. Prav zato ocenjujejo, da gre morda za isto združbo, kot so zgoraj naštete, tudi tokrat. Le da si je nadela drugo ime – European Business Number.
VIR: mladipodjetnik.si

Nezgoda pri delu?

Zaposleni, ki dela na terenu, je sporočil delodajalcu, da se je poškodoval pri delu. V podjetju sumijo, da do njegove poškodbe dejansko ni prišlo pri delu. Kaj lahko v tem primeru storijo?
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 3. členu določa, da je nezgoda pri delu nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela in ki povzroči poškodbo delavca. Zakon v 41. členu še določa, da mora delodajalec inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. Delodajalec mora na podlagi Pravilnika o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu nezgodo pri delu prijaviti na posebnem, za ta namen predpisanem obrazcu. Na podlagi 61. člena ZVZD-1 je delodajalec dolžan hraniti vso dokumentacijo, ki se nanaša na nezgode pri delu in njihove vzroke. 
Iz navedenih zakonskih določb (kot tudi že iz splošnih načel varnosti in zdravja pri delu) izhaja, da bi moral delodajalec vsako poškodbo pri delu raziskati in ustrezno dokumentirati. Takojšnja in temeljita raziskava pa je pomembna tudi zaradi preprečevanja morebitnih zlorab s strani zaposlenih ter zaradi morebitnih kasnejših odškodninskih ali regresnih zahtevkov. Prvi pogoj za učinkovito raziskavo nezgod pri delu je zagotovo vnaprejšnja določitev pravil, predvsem tega, da je dolžan delavec vsako poškodbo pri delu prijaviti nemudoma po dogodku oziroma takoj, ko to lahko stori (tudi če meni, da zaradi nje ne bo odsoten z dela), in da je njegov vodja dolžan nemudoma popisati vse okoliščine primera, pridobiti izjavo poškodovanca, izjave prič itd. Nekatere zadeve se lahko naredijo tudi za nazaj, vendar je za celovito raziskavo lahko že kmalu prepozno. Če sumite, da se delavec dejansko ni poškodoval pri delu, morate to ovreči z nasprotnimi dokazi.
VIR: https://www.findinfo.si

torek, 24. oktober 2017

Hiter vodič: kaj so obratna sredstva in zakaj so pomembna?

Obratna sredstva pogosto označujemo tudi s pojmom gibljiva sredstva - danes so v eni, jutri v drugi obliki, danes jih je več, drugič manj.
 
Spremenijo se vselej, ko se spremenijo naše zaloge, z vsako izstavljeno ali poplačano fakturo, z vsako kratkoročno naložbo, s stanjem na poslovnem računu, z dolgoročnimi terjatvami … Obratna sredstva se lahko torej pri podjetju vsak dan spreminjajo. Pri nekaterih dejavnostih, recimo trgovini ali gostinstvu, pa bi lahko rekli, da se spreminjajo celo iz minute v minuto. 
 
Med obratna sredstva, ki jih ima tako rekoč vsako podjetje, štejemo zaloge, terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva, kratkoročno odložene stroške. Iz navedenega je gotovo jasno, da so to tiste vrednosti, ki lahko hitro spremenijo svojo obliko. Tako med obratna sredstva spada na primer nek predmet, ki ga imamo danes na zalogi in predstavlja vrednost v obliki zaloge, že jutri pa ga lahko uporabimo pri svoji storitvi. Vrednost zaloge se tako zmanjša, vrednost izstavljenih faktur se poveča. Torej pride do preoblikovanja. Ker gre za hitre oblike spremembe vrednosti, med obratna sredstva sodijo tiste stvari, ki jih uporabimo v kratkem času. Govorimo o obdobju, krajšem od enega leta. 
 
Zakaj so obratna sredstva tako pomembna?

Obratna sredstva so tista, ki zagotavljajo nemoteno poslovanje podjetja. So tiste stvari, ki jih uporabljamo za delo. In ki jih spremenimo v svoje izdelke oziroma uporabljamo pri svojih storitvah, s katerimi lahko svoje delo predamo strankam, s katerimi pokrivamo svoje obveznosti in v obliki katerih dobimo svoje plačilo. Res je, tudi stanje na transakcijskem računu spada med obratna sredstva. To je namreč denar, ki nam je na voljo. In ga lahko pretvorimo v drugo obliko, ki je koristna za naše podjetje, na primer kupimo materiale.

Kadar obratnih sredstev ni dovolj, se lahko poslovanje podjetja povsem ustavi. Prav zaradi tega lahko na banki zaprosite tudi za posojilo, ki je namenjeno prav skrbi za obratna sredstva.
 
VIR: https://mladipodjetnik.si

ponedeljek, 23. oktober 2017

Najslabša naložba za naslednjih 5 let so depoziti

Če povzamemo napovedi analitikov, bodo depoziti ostali nesmiselna naložba, saj bodo obrestne mere še naprej nižje od stopnje inflacije. Največ potenciala gre iskati v delnicah razvijajočih se trgov, skladih zasebnega kapitala ter v nepremičninah.

Populistična gibanja v zadnjih letih niso opazneje vplivala na razvoj svetovnega gospodarstva. Globalni delniški trgi so beležili krepko rast, kateri bomo priča tudi v prihodnjem obdobju, čeprav bo ta verjetno pod dolgoletnim povprečjem trgov. Delniške naložbe bodo namreč še naprej privlačne v luči nizkih obrestnih mer bolj varnih tipov naložb. 

Sledi napoved več analitskih hiš za različne naložbene tipe:
  • DELNICE
Razviti trgi
Delnice razvitih držav so se znašle v ugodnem položaju zaradi pozitivne gospodarske rasti in nizke stopnje inflacije. Tako so tudi trenutna vrednotenja, čeprav visoka, ustrezna. Analitiki pričakujejo, da bodo delnice razvitih držav v naslednjih 5 letih rasle s povprečno letno stopnjo 6,5 odstotkov. 

Trgi v razvoju 
Prostora za rast vrednotenj pri delnicah razvijajočih se držav je še precej. Ugodna gospodarska slika bi morala zaostanek za razvitimi državami v prihodnjih letih znižati. Analitiki pričakujejo, da bodo delnice razvijajočih se držav v naslednjih 5 letih rasle s povprečno letno stopnjo 8,5 odstotkov.
  • NALOŽBE S FIKSNIM DONOSOM
Obrestne mere in depoziti  
Ključna obrestna mera v ZDA bo v prihodnjem letu višja. Kar pa ne bo imelo večjega vpliva na depozite v evrih, saj ECB še ne razmišlja o začetku dvigovanja ključne obrestne mere. Tako lahko pričakujemo še najmanj eno leto nizkih obresti na depozite; od začetka dvigovanja do normalizacije razmer pa bo preteklo nekaj let. 

Obveznice 
Pri obveznicah je slika nekoliko drugačna. Nekoliko bolj pozitivna napoved je pri t.i. visokodonosnih (high yield) obveznicah ter pri obveznicah držav v razvoju, ki se giblje okoli 4,5 odstotka na letni ravni. Obveznice razvitih držav v tem trenutku ni priporočljivo kupovati.
  • REALNE NALOŽBE
Naravni viri  
Stabilna gospodarska rast bo še naprej imela pozitivni učinek na povpraševanje po naravnih virih. Tudi razmerje med ponudbo in povpraševanjem se bo stabiliziralo, saj se bo na stani ponudbe poznalo daljše obdobje nižjih investicij v razvoj tega sektorja. Analitiki pričakujejo, da bodo delnice podjetij iz tega sektorja v naslednjih 5 letih rasle s povprečno letno stopnjo 6,5 odstotkov. 

Nepremičnine  
Tudi nepremičninski trg bo še naprej beležil rast povpraševanja, ki presega trenutno ponudbo, kar bo vplivalo na nadaljnjo rast cen. Dodatni pozitivni vpliv bo imela inflacija, ki naj bi se v prihodnjih letih okrepila. Analitiki pričakujejo, da bo povprečna letna donosnost tega sektorja v prihodnjih 5 letih 6,0 odstotkov. 

  • DRUGE ALTERNATIVNE NALOŽBE
Hedge skladi  
Glavna prednost hedge skladov je v tem, da so upravljavci sposobni zagotavljati rast, ki ni korelirana z dogajanjem na klasičnih trgih. Tovrstni skladi so v preteklosti beležili v povprečju višjo rast, kot standardni trgi, a analitiki pričakujejo, da se bo stanje v prihodnjih letih nekoliko spremenilo. Povprečna letna rast v prihodnjih 5 letih naj bi se gibala okoli 4,5 odstotkov, razlike med posameznimi strategijami pa bodo velike. Zaradi nizke korelacije z delniškimi trgi naj bi tovrstni skladi še vedno privabljali veliko kapitala. 

Private equity  
Napovedovanje povprečnih donosov skladov zasebnega kapitala je težko zaradi narave poročanja ter vrednotenja teh skladov (IRR). Še vedno pa analitiki upoštevajo dodatno donosnost, ki so je vlagatelji deležni zaradi nizke likvidnosti tovrstnega tipa naložb. Napovedi analitikov za povprečno letno donosnost v prihodnjih 5 letih se gibljejo okoli 8,5 odstotkov.

VIR: https://www.vzajemci.com

četrtek, 19. oktober 2017

Reklamacija in zavrnitev računa

Samostojni podjetnik je prejel precej visok mesečni račun za telekomunikacijske storitve – skoraj v višini 250 evrov. Kot, da bi vsak dan klical v Ameriko. Ni imel pojma, zakaj je račun tako visok.

No, račun je čez dobra dva tedna reklamiral in v reklamaciji pripisal, da želi tudi njegovo specifikacijo. To pa mu ni kaj dosti pomagalo, saj je s strani telekomunikacijskega operaterja že kmalu zatem prejel izvršilni predlog za izterjavo dolžnega zneska. Kmalu so mu poslovni račun blokirali za dolžno vsoto, seveda povečano za stroške izvršbe. Na predlog za izvršbo je vložil ugovor in v njem zapisal, da je račun reklamiral, a je telekomunikacijsko podjetje v odgovoru na ugovor zapisalo, da je to dejstvo zanj nepomembno, saj je podjetnik račun reklamiral prepozno in, da zato njegove reklamacije ne morejo upoštevati. Sodišče je dalo upniku prav

Presenetljivo? Niti ne. Zakon o elektronskih komunikacijah namreč jasno določa, da je potrebno ugovor na izdani račun za opravljene telekomunikacijske storitve vložiti v roku petnajstih dni od prejema računa. Če stranka zamudi ta rok, bo telekomunikacijsko podjetje tako reklamacijo (četudi morda utemeljeno) najverjetneje zavrnilo, sodišče pa se bo postavilo na upnikovo stran in to zaradi procesnih kršitev na strani vlagatelja reklamacije (zamuda roka za vložitev reklamacije).

Zgornji primer dokazuje, da je potrebno biti pri reklamacijah računov previden. Gre namreč za precej kaotično področje, ki v Sloveniji ni sistemsko urejeno, postopki reklamacij pa so na področjih, ki niso zakonsko urejena, prepuščeni tako imenovanemu avtonomnemu pravu. To pa pomeni, da lahko podjetja v različnih dejavnostih (denimo na področjih računalništva, nepremičnin, finančnih storitev, ipd.) povsem legalno pravila o reklamacijah njihovih računov zapišejo kar v svoje splošne pogoje poslovanja.

Če denimo od nekega podjetja, ki se ukvarja s servisiranjem računalnikov, prejmemo račun, s katerim nismo zadovoljni, smo tak račun dolžni reklamirati v skladu s pravili, ki jih je za reklamacijo določilo tako podjetje v svojih splošnih pogojih poslovanja. A pod pomembnim dodatnim pogojem, da smo bili, še preden smo stopili v poslovni odnos s tem podjetjem, seznanjeni s temi pogoji. Seznanitev pa pomeni že to, da ima podjetje splošne pogoje poslovanja objavljeno na običajen način (denimo na svoji spletni strani, na samem računu, na drugih dopisih, ki jih stranka prejme). Izrecno je namreč določeno, da morajo biti splošni pogoji poslovanja objavljeni na običajen način in pogodbeno stranko zavezujejo, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani, ali bi ji morali biti znani. 

Seveda pa je avtonomnost podjetij pri določanju reklamacijskih rokov omejena. Nepošteno bi bilo, če bi denimo podjetje v splošnih pogojih poslovanja zapisalo, da mora stranka račun reklamirati še isti dan, ko ga prejme, ali pa denimo v roku treh dni.

Pa bi bilo to tudi protipravno?

Da, to pa zaradi tega, ker bi taki splošni pogoji poslovanja nasprotovali ravnanju v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, katero velja za temeljno načelo obligacijskega prava. Če torej kdaj naletite na kakšnega podjetnika, ki si avtonomnost določanja reklamacijskih rokov razlaga preveč po svoje, mu dajte jasno vedeti, da je njegov postopek reklamacije računa nezakonit, kar boste lahko po potrebi uveljavljali tudi na sodišču.

Za zaključek bi poudarili še to, da je reklamacije potrebno kar se le da detajlno vsebinsko obrazložiti. Vložitev pavšalne reklamacije ne zadošča in praviloma ne bo imela nobenega pravnega efekta. V primeru, če denimo nismo zadovoljni s servisiranjem našega računalnika, moramo storitev reklamirati v skladu s pravili o grajanju stvarnih napak, ki jih vsebuje Obligacijski zakonik. To pomeni, da moramo v reklamaciji izrecno navesti, da računa ne bomo plačali, ker je bila storitev servisiranja izvedena pomanjkljivo, denimo zato, ker servisno podjetje na računalniku ni namestilo tiste protivirusne zaščite, za katero smo se z njim dogovorili.

VIR: mladipodjetnik.si

sreda, 18. oktober 2017

Delo na črno: Kaj je in kaj ni?

Posameznik, ki želi samostojno opravljati dejavnost in z njo zaslužiti, se mora, da prepreči delo na črno, ustrezno registrirati. Biti mora vpisan v register podjetij AJPES, Finančno upravo RS pa mora obvestiti, da bo opravljal dejavnost, s katero bo pridobival prihodke. 

Če oseba z dejavnostjo zaposluje delavce, mora z njimi skleniti ustrezne pogodbe. Bodisi pogodbo o zaposlitvi bodisi pogodbo civilnega prava za opravljanje avtorskega dela oziroma podjemno pogodbo. Prav tako mora ustrezno prijaviti delo študentov in dijakov.

Če delodajalec najame delavca in njegovega dela ne uredi z ustrezno pogodbo ali če posameznik dela brez ustrezno prijavljene dejavnosti, gre pri tem za zaposlovanje ali delo na črno.

Kot poudarjajo na Ministrstvu za delo, delo na črno pomeni manj zaposlitev, manj možnosti za podjetnike, delo brez socialne varnosti, slabitev pokojninske in zdravstvene blagajne, utajo davkov in prispevkov ter neupravičen dostop do socialnih transferjev, za katere sredstva prispevajo vsi drugi.

Delo na črno in zaposlovanje na črno natančneje opredeljuje Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Nedovoljeno je opravljanje dela ali dejavnosti na črno, omogočanje dela na črno, zaposlovanje na črno in nedovoljeno oglaševanje dejavnosti ali dela na črno


Kaj je po zakonu delo na črno?
  • Če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima določene v ustanovitvenem aktu ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
  • če samozaposlena oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v ustrezen register ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev zanjo;
  • če pravna oseba ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi za opravljanje te dejavnosti;
  • če posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa zakonodaja;
  • če tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v RS brez registrirane podružnice ali dovoljenja;
  • če tuja pravna oseba, s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ne opravlja storitvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu.
Kaj je zaposlovanje na črno?
  • Če delodajalec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, s posameznikom ne sklene pogodbe o zaposlitvi in ga ne prijavi v obvezna socialna zavarovanja ali ga iz njih med trajanjem dela odjavi;
  • če delodajalec s posameznikom ne sklene niti nobene druge pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo;
  • če delodajalec z upokojencem ne sklene pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela;
  • če delodajalec ne uredi dela dijaka ali študenta v skladu z zakonodajo;
  • zaposli tujca v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev;
  • če pravna oseba ali podjetnik nezakonito zaposli državljana tretje države;
  • kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno.
Kaj pa ni delo na črno?

Med delo na črno pa se ne uvrščata sosedska in sorodstvena pomoč. Zakon namreč dovoljuje medsosedsko pomoč, če se ta opravlja brez plačila ali brez druge materialne koristi. Paziti velja le v primeru, ko ima oseba registrirano določeno dejavnost, denimo gostinsko.

V okviru sosedske pomoči mu sosed ne more brezplačno pomagati v gostilni. Za sorodstveno pomoč pa šteje vsako delo, ki se opravlja v okviru oseb v sorodu brezplačno, torej poleg dela v lastni režiji tudi druga dela in storitve.

Prav tako delo na črno ni:
  • brezplačna pomoč pri delu na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah;
  • nujno delo;
  • Gre za dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč in drugih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč. Pri njem lahko sodelujejo tudi podjetja oziroma samozaposlene osebe.
  • humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo;
  • osebno dopolnilno delo.

Kakšne so predpisane kazni za delo na črno?

Tako delo na črno kot tudi zaposlovanje in omogočanje dela na črno je prepovedano. Globe za delo na črno so določene v različnih višinah glede na storilce prekrškov in vrsto kršitev. Najnižja predpisana globa v višini od 100 do 2.500 evrov je predpisana za posameznika, če nima pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, na podlagi katere opravlja delo, za čas opravljanja dela ves čas na kraju opravljanja dela. Najvišja predpisana globa pa je od 5.000 do 26.000 evrov za delodajalca, ki zaposluje na črno.


VIR: www.data.si

ponedeljek, 16. oktober 2017

Ideje za pokončno podjetniško držo in razbremenitev stresnega dneva

Redno gibanje je izjemno pomembno za ohranjanje zdravja in vitalnosti. Vendar pri napetem življenjskem slogu pogosto zmanjka volje in energije za šport.

Kljub vsemu pa je največja napaka, da podjetnik povsem pozabi na svoje zdravje. Zato si oglejmo nekaj idej, ki vzamejo le nekaj minut dnevno, vodijo pa k razbremenitvi stresnega dneva in pokončni podjetniški drži, ki je še kako pomembna za premagovanje poslovnih izzivov. 
1. Vsakih 45–60 minut si vzemite odmor in globoko vdihnite 
 
Podjetništvo je tek na dolge proge. Neprestano delo in garanje slej kot prej vodi v izgorelost in drastičen upad produktivnosti. Prvi nasvet, kako to preprečiti, so kratki dnevni odmori. Po okoli 45 do 60 minutah osredotočenega dela si vzemite odmor za osvežitev in resetiranje telesa. Vsak odmor je kot brušenje žage, ki vodi v bolj učinkovito premagovanje izzivov v čakalni vrsti tekočega dne.

Ko si vzamete odmor, spijte kozarec vode, se raztegnite ter nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite. Globoko vdihnite v trebuh (ne v zgornji del pljuč) ter resnično vdihnite in izdihnite povsem do konca. To ponovite približno petkrat in vaše telo bo kot prerojeno. Še bolje je, če naredite nekaj vaj za zdravo hrbtenico. Z rednimi odmori boste poskrbeli, da se ne boste izčrpali prehitro, svojemu telesu pa boste povrnili visoko stopnjo energije in delovni elan. 

2. Združite posel z aktivnostjo, ki bo koristila vašemu zdravju

Če nimate časa, da si vzamete čas za športno aktivnost v popoldanskem času vsaj nekajkrat tedensko, se osredotočite na majhne dnevne investicije v svoje zdravje, ki se skozi dan akumulirajo in vodijo v povsem zadovoljiv zdrav slog življenja. Z malo drznosti in inovativnosti lahko skozi dan naredite ogromno za svoje zdravje. 
Poglejmo si nekaj takšnih idej:
  • Parkirajte avto kilometer stran od pisarne.
  • Pozabite na dvigalo, vedno pojdite po stopnicah.
  • Imejte kakšen sestanek na sprehodu v najbližjem parku.
  • S sodelavci vsak teden planirajte kakšno skupno športno aktivnost.
  • Kot omenjeno, si vzemite redne odmore za sprostitveno dihanje in raztezanje.
3. Ergonomsko delovno mesto ali stoječa miza

Raziskave kažejo, da je sedenje novo kajenje. Prekomerno sedenje vodi v krivo držo, bolečine v križu in vratu ter veliko drugih zdravstvenih težav. Investicija v ergonomsko delovno mesto je zato izjemno pomembna. Dober stol, ergonomska miška in tipkovnica ter kakovosten monitor v višini oči so osnova za vsakega prezaposlenega podjetnika. Če veliko sedite, razmislite tudi o stoječi mizi, za katero lahko stoje kujete svoje podjetniške načrte.

Še bolj pomembno pa je, da svoje telo vsaj nekajkrat tedensko po dolgem sedenju razbremenite z raztegovalnimi, okrepitvenimi in korekcijskimi vadbami. Vadba nekajkrat tedensko, vsaj nekaj kilometrov hoje in malo raztezanja so najboljše zdravilo za prekomerno sedenje ter preobremenjen življenjski slog podjetnika.

Drugače lahko pričakujete mnogo težav na stara leta.

4. Postavite meje delu in se raje razvajajte

Ne glede na to, kako zahtevno je podjetniško življenje, je nujno, da si postavite meje in se redno razvajate. Podjetništvo je tek na dolge proge, in če izgubite svoje zdravje, izgubite tudi celotni podjetniški potencial. Minimalna količina počitka je en delovni dan v tednu, en podaljšan vikend vsako četrtletje in vsaj dva polna tedna na leto. Upoštevajte te številke – ne glede na število požarov v podjetju.

Prav tako pa se redno razvajajte. Obisk (fizioterapevtske) masaže, dnevni vnos sadja in zelenjave, obisk gora ali ukvarjanje s športom, ki vas sprošča, so nujen sestavni del podjetniškega življenja. Elastika, ki je prenapeta, slej ko prej poči, zato poskrbite, da vsaj malo »odpnete« in sprostite svoje telo. Tega nikakor ne počnite z alkoholom, ker s tem naredite medvedjo uslugo svojemu zdravju. 
 
5. Ugasnite televizijo in pojdite spat 
 
Najpomembnejše, kar lahko naredite za svoje zdravje, je dovolj spanja. Če se zbudite nenaspani, je vaša potreba po hrani večja. Prav tako ste čustveno veliko bolj občutljivi in razdražljivi, izločajo pa se tudi škodljivi hormoni. Skratka, če ne spimo dovolj, svojemu telesu povzročamo nepotrebno zdravstveno škodo.

Vsak od nas potrebuje od 7 do 8 ur spanja, brez izjeme. To je največ, kar lahko naredite za svoje zdravje. Še nekaj dodatnih nasvetov za odlično spanje: Ne najejte se tik pred spanjem, ne glejte televizije ali v računalnik (ekran) dve uri pred spanjem, pojdite spat pred polnočjo, prezračite sobo pred spanjem in investirajte v kakovostno posteljo. Zaspite v tišini in temi ter se pripravite na nove podjetniške izzive.

In zapomnite si, majhne investicije v zdravje se akumulirajo in telo vam bo vse to prijazno vrnilo z obilo zdravja, visokim nivojem energije in nepremagljivim elanom za vse podjetniške izzive.
VIR: mladipodjetnik.si

Predlog reforme DDV v EU

Evropska komisija je predstavila načrt za reformo pravil o DDV v EU. Kot pravijo, gre za največje spremembe na tem področju v obdobju zadnjega četrt stoletja. Komisija predlaga, da se obdavči prodajo blaga med državami EU na enak način, kot velja za prodajo blaga znotraj posameznih držav.

Po ocenah Evropske komisije se na leto izgubi več kot 150 milijard evrov prihodka od DDV, ki bi ga članice lahko porabile za šole, ceste in zdravstveno oskrbo. Od tega se zaradi čezmejnih goljufij izgubi okoli 50 milijard evrov ali 100 evrov na državljana. Ta znesek naj bi spremenjena pravila o DDV v EU zmanjšala za 80 odstotkov, predvidevajo v Bruslju.

Zdaj velja t. i. obrnjena davčna obveznost oziroma samoobdavčitev. Če denimo slovenski podjetnik kupi blago iz Avstrije, mu avstrijski dobavitelj ne obračuna avstrijskega DDV. Dobavitelj je namreč prejel potrjeno prevozno listino (CRM) kot dokaz, da gre za izvoz iz Avstrije. Slovensko podjetje torej ne plača avstrijskega DDV, ampak obračuna slovenski DDV in ga hkrati prikaže kot vstopni DDV. Ali povedano drugače, prejemnik blaga v svoji državi naredi samoobdavčitev.

DDV v EU bi po predlogu Komisije pri čezmejnih transakcijah s končnimi potrošniki vedno obračunali po stopnji, ki velja v državi kupca. Tako bi zmanjšali spodbudo velikim podjetjem, da svoje prodajne enote ustanovijo v državah z nižjimi davčnimi stopnjami.

Komisija si namreč želi uvesti enotno območje DDV v EU, ki bi temeljilo na štirih stebrih. Ti zajemajo:
  • odpravo goljufij z obračunavanjem DDV-ja pri čezmejnem trgovanju med podjetji;
  • vzpostavitev enotnega spletnega portala za obračun in plačilo DDV v EU;
  • uvedbo načela, da se končni znesek DDV-ja vedno plača državi članici končnega potrošnika in po stopnji te države;
  • zmanjšanje upravnih ovir, na primer poenostavitev pravil za izdajo računov.
Predlog uvaja tudi model t.i. potrjenega davčnega zavezanca. Ta naj bi zaupanja vrednim podjetjem omogočil lažje poslovanje. 

Nova pravila o DDV v EU prijaznejša za podjetja

S predlagano reformo sistema DDV v EU naj bi, kot navajajo na Komisiji, sistem za podjetja postal zanesljivejši in enostavnejši za uporabo. Evropskim podjetjem naj bi pomagal, da izkoristijo vse prednosti enotnega trga ter konkurirajo na globalnih trgih. Podjetja, ki poslujejo v več državah, imajo namreč za 11 odstotkov višje stroške izpolnjevanja obveznosti kot podjetja, ki so dejavna samo na domačem trgu. Nov sistem za DDV v EU naj bi te stroške zamjšal za 1 milijardo evrov.

VIR: www.data.si

četrtek, 12. oktober 2017

Izterjava: FURS ne čaka dolgo

Davčna izvršba oziroma izterjava je skrajni ukrep, ki ga Finančna uprava RS (Furs) uporabi, če dolžnik svojih denarnih obveznosti ne poravna v rokih, predpisanih za prostovoljno izpolnitev. Na Ministrstvu za finance opozarjajo, da je bil pri pobiranju dajatev od leta 2014 naprej dosežen velik napredek.
 
 
Izterjava se opravi v primeru, če dolžnik svoje davčne obveznosti ne izpolni v predpisanem roku. Za davčne obveznosti se poleg davkov štejejo tudi:
  • uvozne in izvozne dajatve;
  • prispevki za obvezno pokojninsko, invalidsko in obvezno zdravstveno zavarovanje;
  • prispevki za zaposlovanje in starševsko varstvo;
  • kmetijska nadomestila;
  • obresti, stroški postopka pobiranja davka, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmerja in izreka Furs.
Z izvršbo je mogoče seči na:
  • dolžnikove denarne prejemke (plača, pokojnina itd.);
  • dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah;
  • dolžnikove denarne terjatve ter
  • dolžnikovo premično premoženje in vrednostne papirje.
Izterjava se začne v nekaj dneh po zapadlosti terjatve

Izterjava se začne z opominom, a Furs ne opominja dvakrat. Opominjanje sicer po zakonu ni obvezno in gre za prostovoljno dejanje Fursa. To stori po pošti, preko aplikacije eDavki ali po telefonu.
Izterjava se torej začne v nekaj dneh po zapadlosti terjatve, ko Furs dolžniku najprej pošlje opomin. V primeru neporavnave obveznosti pa temu sledi postopek davčne izvršbe. Če Furs z izvršbo poseže na sredstva v tujini ali pa v primerih, ko je dolžnik že v izvršbi, ki še ni zaključena, je ta rok lahko tudi nekoliko daljši.
 
Ob tem na finančnem ministrstvu opozarjajo, da o davčnem dolgu govorimo takrat, kadar obravnavamo zapadle terjatve, ne pa tudi nezapadlih. Stanje odprtih terjatev in stanje zapadlih terjatev se namreč vedno razlikujeta, saj je odprtih terjatev vedno več, kot je zapadlih terjatev.
 
Po uvedbi novega sistema izterjava bolj učinkovita

Izterjava se je bistveno izboljšala po uvedbi novega informacijskega sistema za vodenje knjigovodske evidence in izvršbe, ki je potekala med letoma 2011 in 2013, so povedali na Ministrstvu za finance.

Furs v skladu z računovodskimi standardi knjiži vse terjatve na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin. V primeru zamud pri oddaji listin s strani zavezancev ali v primeru dejansko neizplačanih plač pa zavezance poziva k predložitvi listin o obdavčenju ter kršitelje ustrezno sankcionira, so še dodali na ministrstvu.

VIR: www.data.si

sreda, 11. oktober 2017

10 nasvetov za bolj produktivne sestanke

V podjetju SilverDoor so predstavili zanimive podatke o sestankih. Po nekaterih ocenah naj bi samo v Združenih državah Amerike vsak dan potekalo kar 11 milijonov formalnih sestankov. Hkrati pa raziskave kažejo, da se kar 47 odstotkom zaposlenih zdijo nepotrebni in neučinkoviti sestanki največja izguba časa. 

1. Vprašajte se, ali je sestanek res nujen

Preden skličete sestanek, se vprašajte, ali je res nujen in ali lahko zastavljeno dosežete na kak drug način, na primer prek konferenčnega klica, sporočila vsem pristojnim ali individualnega pogovora.

Pomislite, koliko sestankov se vam je naknadno zdelo nesmiselnih, saj ste na njih samo izgubljali čas. Z zmanjšanjem števila nepotrebnih sestankov boste avtomatsko zvišali produktivnost v svojem podjetju. 
 
2. Pripravite dnevni red in z njim predhodno seznanite udeležence

Najkasneje 24 ur pred napovedanim sestankom vsem udeležencem pošljite predvideni dnevni red sestanka in jih seznanite s temami in vprašanji, o katerih se boste pogovarjali.

Tako boste vsem udeležencem dali možnost, da se na sestanek predhodno pripravijo. Vedeli bodo, kaj lahko pričakujejo od sestanka in kaj bo pričakovano od njih. Vaš sestanek bo posledično krajši, bolj osredotočen in bolj produktiven. 
 
3. Točke na dnevnem redu naj bodo v vprašalni obliki 
 
Iz preprostih trdilnih povedi preoblikujte točke na dnevnem redu v vprašanja. Takšen dnevni red dokazano spodbuja razmišljanje in ustvarjalnost, saj vprašanja posameznikom predstavljajo izziv, ki ga želijo rešiti. Tako boste določili tudi cilje sestanka. 
 
4. Preizkusite sestanke v stoje

Namesto tradicionalnih sestankov, na katerih vsi udeleženci sedijo, preizkusite »stoječe« sestanke. Če posamezniki na sestankih sedijo, se bolj sprostijo; v stoje pa bodo vsi udeleženci bolj osredotočeni na dnevni red, zaradi česar bo sestanek potekal hitreje, hkrati pa bo tudi bolj produktiven.

Preizkusite lahko tudi sestanke, na katerih udeleženci hodijo, ali pa svoj sestanek prestavite na prosto – sprememba okolja ima lahko pozitiven učinek na vašo produktivnost. 

5. Sestanke začenjajte ob nenavadnih urah

Namesto da sestanek skličete ob okrogli uri, na primer ob 10.00, določite bolj nenavaden čas, na primer 10.06. Poskrbite, da se bo sestanek dejansko začel ob določeni uri – okrogli ali nenavadni.

Čakanje na zamudnike namreč vedno povzroča dodatno izgubljanje dragocenega časa. Če določite nenavadno uro, povečate verjetnost, da bodo udeleženci točni. 
 
6. Določite čas zaključka sestanka

Poleg ure začetka sestanka določite tudi uro, ko boste s sestankom zaključili. Že na začetku sestanka o tem obvestite vse udeležence. Če imate na voljo le omejen čas, se vaši pogovori ne bodo nadaljevali v nedogled in po nepotrebnem zapletali.

Vsi skupaj morate poskrbeti, da boste v določenem času predelali vse točke dnevnega reda. Razmislite tudi o skrajšanju sestankov – s cele ure na 45 minut, s 45 minut na pol ure … 
 
7. Najprej se posvetite najpomembnejšim temam

Upoštevajte pravilo 80/20, ki pravi, da le 20 odstotkov vzrokov vpliva na kar 80 odstotkov izidov. Na sestanku se tako najprej osredotočite na najpomembnejših 20 odstotkov dnevnega reda, da boste dosegli 80 odstotkov vrednosti sestanka, tudi če vam bo zmanjkalo časa za vse točke. 
 
8. Vodite zapisnik in ga razpošljite v roku 24 ur 
 
Ta nasvet verjetno že poznate, a je izjemno pomemben. Vodite natančen zapisnik (najbolje je, da določite zapisnikarja), nato pa ga, če je le mogoče, v roku 24 ur razpošljite vsem udeležencem sestanka.

Tako boste zagotovili, da se vsi udeleženci zavedajo svojih obveznosti in nalog; hkrati pa boste lahko hitro razrešili tudi morebitne nesporazume glede razporeditve dela. 
 
9. Bodite odkriti in odprti

Potrudite se, da bodo vsi udeleženci sestanka pripravljeni na odkrit in jasen pogovor o vseh točkah dnevnega reda. Produktivni pogovori namreč zahtevajo odkrite misli in mnenja vseh strani. Seveda lahko pride tudi do prepirov in nesporazumov, vendar to ni nujno slabo. 
 
10. Vzemite si pet minut za zaključek in povzetek

Zadnjih pet minut vsakega sestanka posvetite povzetku dogovorjenega. Prepričajte se, da vsi udeleženci vedo, kakšne so njihove zadolžitve. Tako boste zagotovili, da boste vsi osredotočeni na skupni cilj, pojasnili naloge posameznikov in ustvarili občutek, da je bil sestanek uspešen in produktiven.

VIR: https://mladipodjetnik.si

torek, 10. oktober 2017

Digitalni odkup terjatev – še bolj učinkovita rešitev

Praktično vsak, ki se je vsaj nekaj časa gibal v podjetniških vodah, se je prej ali slej znašel v situaciji, ko se je moral ukvarjati z vprašanji plačilne discipline. Običajno gredo v Sloveniji pogovori na to temo v smeri pritožb o predolgih plačilnih rokih, ki so jih podjetja ob vse bolj ostri konkurenci prisiljena sprejemati. Mesec dni plačilnega roka je običajna poslovna praksa, včasih pa se ti roki podaljšajo tudi do štirikrat.

Že v idealnem svetu, kjer bi se vsak sklenjen posel zaključil z zaprtim denarnim krogom, kjer torej ne bi prihajalo do dolgih zamud ali celo do neplačil za opravljene storitve in dobavljeno blago, so dolgi plačilni roki potencialno precejšnja težava. Pri tem so na udaru predvsem manjša podjetja in podjetja, ki so se iz različnih razlogov znašla v nekoliko šibkejši finančni situaciji, kar jim otežuje dostop do običajnih virov kreditiranja. Alternativne možnosti financiranja so v tovrstnih primerih izjemno dobrodošle, odkup terjatev pa zaradi vedno lažje dostopnosti, transparentnosti in izboljšane regulacije postaja ena od bolj privlačnih oblik zagotavljanja likvidnosti.

Odkup terjatev že z nekaj kliki

Odkup terjatev seveda ni primeren za vsa podjetja in vse situacije. Pogosteje se zanj odločajo podjetja, ki poslujejo v sezonskih panogah, in podjetja, ki se soočajo z visokimi stroški redne dejavnosti. Včasih je razlog za prodajo terjatev specializiranemu posredniku želja po izboljšanju bilanc in s tem bonitetne ocene, včasih pa preprosto želja po zmanjšanju plačilnega tveganja določenega kupca. V vsakem primeru je po sprejetju odločitve za prodajo terjatev za podjetje najbolj pomembno, da lahko celoten proces izvede na preprost in uporabniku prijazen način – po možnosti brez papirnega poslovanja in nepotrebnih poti do posrednika. Digitalna platforma, ki omogoča integriran proces odkupa terjatev, je zato idealen način za hitro in pregledno izvedbo celotnega odkupa.

 Podobnosti in razlike med e-odkupom in standardno odkupno shemo

Odkup terjatev je tudi v digitalnem okolju možen zgolj v primerih, ko je podjetje, ki terjatev prodaja, že izpolnilo svoje pogodbene obveznosti (opravilo storitev ali dostavilo blago), terjatev pa še ni zapadla. Zaenkrat so do e-odkupa terjatev upravičene zgolj slovenske pravne osebe, kar velja tako za odstopnika (prodajalca), kot za dolžnika (kupca). Pri elektronskem odkupu terjatev odstopnik znotraj spletne aplikacije pošlje obvestilo, da so bile terjatve odplačno odstopljene posredniku (banki) in mu hkrati naroči, naj ob zapadlosti vsake posamezne terjatve dolgovani znesek nakaže na račun posrednika. Dolžnik mora prodajo potrditi znotraj spletne aplikacije.

Kako dostopamo do spletne aplikacije?

Dostop do spletne aplikacije za prodajo terjatev je mogoč z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, ki ga uporabljamo tudi za podpisovanje pogodbene dokumentacije. S pomočjo uporabe digitalnega potrdila je hkrati 24 ur na dan omogočen vpogled v celotno stanje linij in vseh odkupov v postopku.
Digitalni odkup terjatev ob zgoraj opisanih možnostih ponuja še precej drugih prednosti, ki jih bodo uporabniki v časovni stiski še posebej veseli. Hkrati je potrebno poudariti, da je varnostni vidik celotne transakcije na enako visokem nivoju kot tradicionalni postopek odkupa. 

http://poslovni.azimut360.si/

četrtek, 05. oktober 2017

Facebook oglaševanje

Facebook je eno izmed najmočnejših orodij spletne komunikacije. Podatki kažejo, da je na mesec aktivnih 800.000 – 900.000 Slovencev. 

Facebook je enostavno prevelik, da bi ga ignorirali!
  • Razmišljate, da bi svojo dejavnost promovirali na FB?
  • Nimate časa za učenje in raziskovanje fb-ja?
  • Želite brezplačno dvigniti prepoznavnost, pridobiti
  • sledilce – potencialne stranke in povečati prodajo?

Potem je Delavnica KONKRETNO nad FB, ki bo potekala na našem sedežu, namenjena Vam! Izkoristite facebook za pridobivanje novih strank in dvig prepoznavnosti - brez plačljivega oglaševanja. Vaša cena je vaše znanje!

Za udeležbo na delavnici ne potrebujete predhodnih strokovnih znanj. Delali boste na vaših FB straneh. Z individulanim pristopom vas bodo naučili prodajnih tehnik. Število udeležencev je omejeno (max.10), zato pohitite s prijavami. 

  • Kje? StudioCriss d.o.o., Šmarska cesta 7 c, 6000 Koper
  • Kdaj? četrtek, 26.oktober 2017, od 9:00 do 14:00
  • Vrednost? 235 eur
  • Vaša cena? 115 eur
  • Več info/ rezervacija
031/705 888
070/77 9979
marketingzmojco(@)gmail.com
www.marketingzmojco.com

Brezposelnost bo urejena drugače

Zakonodaja, ki med drugim ureja tudi brezposelnost, bo kmalu spremenjena. Poslanci so namreč predkratkim v parlamentu obravnavali novelo zakona o urejanju trga dela.

Obvezna prijava med odpovednim rokom

Novela zakona predvideva, da se bo moral delavec, ki mu bo že grozila brezposelnost in bo v odpovednem roku, obvezno prijaviti na Zavod RS za zaposlovanje in se vpisati med iskalce zaposlitve. V kolikor delavec te obveznosti ne bo spoštoval, mu bo prve tri mesece pravica do denarnega nadomestila zmanjšana iz 80 na 60 odstotkov osnove.

Hitrejša zaposlitev bo nagrajena

Predlog zakona predvideva tudi, da bodo nižje in srednje izobraženi prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost nagrajeni, če se bodo že v času prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost zaposlili. Pravica do prejemanja nadomestila jim bo s tem sicer potekla. Vendar pa bodo lahko prejemali ob plači še 20 odstotkov od zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila. To bo lahko prejemal najdlje 12 mesecev oziroma do konca dodeljene pravice. Hkrati tako izplačevanje nadomestila ne bo vplivalo na morebitno novo pravico do nadomestila za brezposelnost. S predlogom se namreč želi spodbuditi brezposelne, da sprejmejo delo že v času prejemanja nadomestila in ne šele ob izteku pravice. Izjema so deficitarni poklici.

Za neizpolnjevanje obveznosti ob brezposelnosti sankcija kasneje

Zakon predvideva omilitev sankcioniranja brezposelnih ob neupravičeni opustitvi izpolnjevanja obveznosti brezposelnih oseb oziroma aktivnih iskalcev zaposlitve. Če tega ne počnejo, jih lahko zdaj zavod izbriše iz evidence brezposelnih oseb ob prvi kršitvi. Sprememba zakona predvideva, da bi jih izbrisali iz evidence ob drugi kršitvi. Po prvi kršitvi pa bi se jim nadomestilo za brezposelnost lahko znižalo za 30 odstotkov zadnjega izplačanega nadomestila, a hkrati do najmanj 350 evrov bruto.

Šele ob drugi kršitvi pa bi jih iz evidence izbrisali, kar s sabo sicer prinaša tudi izgubo nadomestila za brezposelnost. Med obveznostmi, ki lahko ob kršitvi pripeljejo do sankcij, je npr. neopravičena odklonitev v program aktivne politike zaposlovanja, odklonitev primerne ali ustrezne zaposlitve, neprizadevanje za zaposlitev na zaposlitvenem razgovoru, ipd.)


Brezposelnost nezdružljiva s poslovodsko funkcijo

Med iskalce zaposlitve pa se po novem ne bodo mogli več vpisati družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe v gospodarskih družbah. Krog družbenikov – poslovodnih oseb v gospodarskih družbah, ki so nezdružljivi s statusom brezposelnosti, se s predlogom širi. Tako nadomestila za brezposelnost ne bodo mogle več prejemati vse poslovodne osebe vseh osebnih in kapitalskih družb (d. o. o., k. d., d. n. o., d. d., k. d. d., …). Že do zdaj se med brezposelne ni mogel vpisati edini družbenik osebnih oziroma enoosebnih družbah z omejeno odgovornostjo. V zavodih pa bo status brezposelnosti odrečen zgolj ustanovitelju, ki je poslovodna oseba v zavodu.

VIR: data.si

sreda, 04. oktober 2017

Žepnina, začetek izobraževanja o ravnanju z denarjem

Pojem denarja otroci doživljajo zelo različno. Že kmalu iz pogovorov in vsakdanjega dogajanja okoli njih izluščijo, da so to bankovci in kovanci, da so »dinarčki« pomembni in da se z denarjem plačuje oziroma kupuje. Predvsem igrače, sladoled in sladkarije, seveda. Na začetku so kovanci igrače, ki jih je pod nadzorom staršev zanimivo metati v hranilnik, kasneje pa se počasi začne razvijati tudi občutek za vrednost denarja. Mnenja strokovnjakov o tem, kdaj je čas za začetek odkrivanja sveta financ in denarja, so različna, večina pa jih za to priporoča čas vstopa v osnovno šolo. 

Žepnina 


Žepnina naj bo sredstvo za učenje finančne pismenosti in odgovornega ravnanja z denarjem, ne pa plačilo za domača opravila, nagrada za obnašanje ali učni uspeh oziroma sredstvo za pomiritev slabe vesti staršev. Žepnina bo na začetku otroku pomenila svobodo, neodvisnost in izpolnitev želja, a to lahko marsikaterega otroka tudi hitro zavede. Obenem z žepnino naj starši poskrbijo še za nekaj nasvetov in smernic za ravnanje z denarjem, hkrati pa otroku še vedno pustijo dovolj svobode pri odločanju. Izkoristijo naj vsako priložnost za učenje o razmerju med ceno in vrednostjo, za brzdanje z oglasi spodbujanega potrošništva, umirjanje pehanja za materialnimi dobrinami ter spodbujanje varčevanja. Seveda si mora otrok včasih kupiti tudi kakšno »kramo, neumnost in čisto potrato denarja«, kot to imenujejo starši, a brez teh nakupov se ne bo nikoli naučil razlikovati med pametnimi in nepotrebnimi nakupi, pa tudi občutek, ki ga pusti po neumnem zapravljen denar, lahko spozna le na tak način. 

Koliko denarja dati otroku?

Višina žepnine je odvisna od mnogih dejavnikov. Najpomembnejši so prihodki staršev in mesečni stroški gospodinjstva ter število otrok in njihova starost. Univerzalne formule za pravi znesek žepnine ni, starši pa za določitev primernega zneska uporabljajo različne metode:
  • V prvi triadi osnovne šole od 5 do 15 €, v drugi od 15 do 25 €, v tretji od 25 do 35 €, v srednji šoli do 55 € in od 18 leta naprej do 75 € na mesec.
  • Po dva evra več v vsakem razredu. Prvi razred 2 €, drugi 4 in tako do devetega, ko dobi otrok 18 € na mesec.
  • Starost otroka je enaka znesku žepnine na teden (ameriška tradicija). 12 let star otrok tako dobi 12 € na teden oziroma skoraj 50 na mesec.
  • Po različnih lestvicah, kot je recimo: 5 let – 4 €/mesec, 6 in 7 let – 6 €, 8 in 9 let – 9 €, 10 in 11 let – 12 €, 12 in 13 let – 15 €, 14 in 15 let – 20 €, 16 in 17 let – 25 € ter 18 in 19 let – 40 €.
Znesek starši prilagodijo svojim finančnim zmožnostim, pomembno pa je, da realno ocenijo, koliko denarja otrok dejansko potrebuje. Pri tem je treba paziti, da se ne začne hvaliti pred prijatelji ali tekmovati z njimi, kdo dobi večjo žepnino. 

Kam z denarjem ter sistem treh pujskov

Da bo otrok razvil občutek odgovornega ravnanja z denarjem, naj mu starši pomagajo z nekaj nasveti in pomembno prepovedjo. Slednja se nanaša na reči, ki jih pod nobenim pogojem ne sme kupovati, to pa so alkohol, cigarete, mamila, orožje in podobno.

Koristen nasvet je uporaba »sistema treh pujskov« oziroma treh hranilnikov. Prvi je namenjen varčevanju, ki otroku omogoči nakup izdelkov večjih vrednosti, seveda pa mora za to vsak mesec del žepnine dati na stran (priporočeno je od 15 do 20 %). Z drugim delom žepnine otrok prispeva k plačevanju svojih priljubljenih stvari (ugodnosti), kot so mobilni telefon in podobno, tretji del pa lahko porabi povsem po svoje (kino, igrače, sladoled …). Otrok naj si tudi redno beleži vse svoje prejemke in izdatke ter skupno stanje, koliko denarja ima. Če še nima računa na banki, lahko uporabi hranilnik in preprost zvezek. Zabeleži naj tudi denar, ki ga je zaslužil z dodatnim delom (počitniško delo, košenje trave, pranje avtomobila …) ali ga je dobil za darilo.

Žepnina: pravila za starše

Sistem žepnine ima nekaj pomembnih pravil, ki se jih morate držati predvsem starši. Le na ta način bo sistem žepnine prinesel obojestransko zadovoljstvo in dosegel svoj namen:
  • Skupaj z otrokom določite, kaj si bo z žepnino plačeval sam in kaj boste zanj še vedno plačevali starši (vadnine, krožki, izleti, telefon, revije, kino …).
  • Žepnina naj bo do 10. leta tedenska, kasneje pa mesečna.
  • Zneska žepnine ne spreminjajte. Vsak mesec naj bo enaka in izplačana na isti dan. O vseh spremembah se pogovorite, jih utemeljite in argumentirajte (sprememba zneska, dan izplačila in podobno).
  • Če otroku zmanjka denarja, mu ga ne posojajte, ampak naj otrok počaka na novo redno nakazilo.
  • Za večje nakupe naj najprej privarčuje dovolj denarja in šele nato kupi želeno reč. Otroka ne kreditirajte ali mu omogočite, da bo nakup kasneje odslužil z delom oziroma da bo pol leta brez žepnine.
  • Otrok lahko kupuje le stvari, ki niso prepovedane.
  • Žepnine mu ne smete ukiniti zaradi kazni, prav tako žepnina ne sme biti nagrada za opravljanje siceršnjih domačih/gospodinjskih opravil.
  • Otroku omogočite, da v prostem času zasluži dodaten denar, vendar ne na račun šolskih obveznosti ali obšolskih dejavnosti.
Pravila in dogovor o žepnini naj bodo zapisani, predvsem pa se jih morate vsi brez izjeme strogo držati. Tako se bo otrok še pravočasno naučil, da v življenju ni magičnega predala z denarjem, ampak je predvsem odvisen od svojih prihodkov in odgovornega ravnanja z denarjem.

VIR: http://azimut360.si

torek, 03. oktober 2017

Obdavčitev normirancev brez sprememb

Vlada je sprejela paket davčnih zakonov. Kot so zapisali, ti prinašajo izboljšave za osebe z nizkimi dohodki, napotene delavce in uporabnike vezanih knjig računov. Obdavčitev normirancev pa v nasprotju s prvotnimi napovedmi ni spremenjena.
 
Iz predlogov novel zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ju bo vlada v državni zbor poslala v obravnavo po nujnem postopku, je razvidno, da obdavčitev normirancev ne bo deležna sprememb.

Sprva se je napovedovalo, da se bo višina normiranih odhodkov znižala s sedanjih 80 odstotkov na 70 oziroma 60 odstotkov. Davek pa bi se izračunaval glede na zavezančevo uvrstitev v dohodninski razred. A teh določil v zakonodajnih predlogih, ki jih je potrdila vlada, ni več.

Pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov se torej ohranja višina normiranih odhodkov na 80 odstotkov in cedularna 20-odstotna obdavčitev.

Vladni predlog glede normiranih odhodkov vključuje le določbe, s katerimi se vzpostavljajo mehanizmi za omejitev možnosti zlorab.

Zavezanec bo moral izstopiti iz sistema, če bo njegovo povprečje prihodkov dveh zaporednih preteklih davčnih obdobij presegalo znesek 150.000 evrov. V sedanji ureditvi je izstop iz sistema obvezen, če zavezanec dve zaporedni davčni obdobji ne izpolnjuje pogojev za vstop v sistem (sprememba 67.c člena ZDDPO-2). “Zavezanec tako lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih davčnih obdobjih skupno do 300.000 evrov prihodkov, torej kljub prekoračitvi letnih prihodkovnih pragov,” so zapisali na finančnem ministrstvu. Na ta način naj bi bil sistem bolj fleksibilen.
 
Po novem je določena tudi zgornja absolutna višina priznanih normiranih odhodkov, za ugotavljanje davčne osnove pa se bodo pri ugotavljanju višine prihodkov seštevali prihodki zavezanca in njegovih povezanih oseb.

Vezane knjige ostajajo

Poleg sprememb, vezanih na obdavčitev normirancev, vlada predvideva tudi ohranitev vezanih knjig računov. Z novelo zakona o davčnem potrjevanju računov se namreč vezane knjige računov ne ukinjajo, temveč ostajajo v uporabi tudi po izteku letošnjega leta.


VIR: data.si