Poslanci potrdili novelo zakona o inšpekciji dela

Državni zbor je 26.9.2017 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela. Osnovni namen novega zakona je povečanje pristojnosti inšpektorjev v primeru, ko ugotovijo, da gre za prekarno delo in zagotoviti večjo pravno varnost delavcev.

Z dopolnitvijo 19. člena ZID-1 je določen dodaten ukrep s katerim pooblaščamo inšpektorja, da kadar se delo ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa bi se glede na elemente delovnega razmerja moralo, lahko inšpektor poleg izdaje prepovedne odločbe, v njej izda tudi odredbo, na podlagi katere mora delodajalec delavcu vročiti ustrezno pogodbo o zaposlitvi.
Pogodba o zaposlitvi mora biti vsebinsko ustrezna ugotovljenemu dejanskemu stanju, z učinkovanjem od sklenitve pogodbe o zaposlitvi dalje. Delavec ima pravno varstvo v primeru neizročitve ali izročitve neustreznega predloga. V kolikor delodajalec ne spoštuje odredbe, je predvidena denarna sankcija. Pomeni, da oseba, ki opravlja prekarno delo, ne bo več, tako kot danes, imela edino možnost, da v sodnih postopkih uveljavlja svojo pravico do pogodbe o zaposlitvi, ampak bo na podlagi zakona to lahko neposredno odredil inšpektor za delo, v kolikor bo ugotovil, da je bilo opravljanje dela nezakonito, ker se je opravljalo na podlagi civilne pogodbe, ne pa na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Nov zakon uvaja tudi možnost inšpektorja, da prepove opravljanje dela delavcev ali dejavnosti ob ugotovitvi, da le-ta ni izplačal plač. Gre za nov razlog za možnost izdaje fakultativne prepovedne odločbe, saj so kršitve v zvezi s plačilom za delo najpogostejše ugotovljene kršitve inšpektorata od leta 2009 dalje. Ker inšpektor trenutno nima na voljo sredstev, s katerimi bi delodajalca neposredno prisilil k določenemu ravnanju, se vpeljuje nova rešitev, po kateri bo lahko inšpektor z upravno prepovedno odločbo neposredno vplival na ravnanje zavezanca do odprave nepravilnosti.

Vir: MDDSZ

Samostojni podjetnik in prost pretok denarja – prednost ali slabost?

Prost pretok denarja je pri samostojnih podjetnikih ena izmed najbolj priljubljenih značilnosti te pravnoorganizacijske oblike. 

Priljubljena je predvsem zaradi tega, ker naj bi jim omogočalo ravno to – prost pretok denarja, in s tem več svobode. Morda res, no, vsaj navzven je tako videti.

Pa je to res tako velika prednost, ali pa morda ravno zaradi te »prednosti«, samostojni podjetniki nemalokrat zabredejo v velike težave?

Večina podjetnikov ima približno isto razmišljanje. Pa saj je vse eno in isto – denar mojega podjetja ali moj denar. Saj je podjetje  le moje in lahko z denarjem, ki ga imam, ravnam kakor hočem.

Seveda, zakonsko je to dopustno in dovoljeno. Da greš na primer s službeno kartico na pijačo s kolegi. Ali da z osebno kartico kupiš rezervni del, ki ga moraš vgraditi v strankin pralni stroj. Pri samostojnih podjetnikih je prost pretok denarja. Kako pa si pri takem razmišljanju lahko sam postaviš tisto mejo, kje je »službeno« in kje »privat«?  Ne moreš, ker enačiš eno z drugim,  kar je sicer pravnoorganizacijsko gledano čisto res, saj je samostojni podjetnik fizična oseba z dejavnostjo.

Poglejmo konkreten primer.

Miha je serviser gospodinjskih aparatov. Stranka ga je poklicala, ker se ji je pokvaril pralni stroj. Že po telefonu mu je razložila, kako je stroj delal oz. nehal delati. Miha je predvideval, kaj naj bi bilo pri stroju pokvarjeno in se je spotoma ustavil v trgovini z rezervnimi deli ter tisti del kupil. Plačal je z gotovino, ki jo je imel v denarnici. Stranka mu je tudi plačala z gotovino. Bilo pa je seveda precej več, kot je plačal za tisti rezervni del. Normalno, a ne, saj je zaračunal tudi svojo storitev. Do tukaj je vse v redu in prav. Po končanem servisiranju se je dobil s potencialnim poslovnim partnerjem. Šla sta na poslovno kosilo. Plačal je Miha, spet z gotovino. Na poti domov se je ustavil v supermarketu in nakupil hrane za domov. Tam je srečal prijatelja in sta šla na pivo. Saj se spodobi, mar ne, po napornem dnevu. Vse je plačal z gotovino, ki jo je imel v denarnici.

Nagradno vprašanje. Kako bo Miha vedel, koliko »službenega« in koliko »privat« denarja ima v denarnici?

Ja, pa saj je vse eno in isto, boste rekli. Mar je res? Če Miha dnevno vodi evidenco pritokov in odtokov ter prihodkov in odhodkov, je to res čisto OK. Saj si je Miha potem čisto na jasnem, kako njegovo podjetje posluje. Ampak, ali si Miha to res vodi? V praksi je bolj malo takih. Na veliko žalost številnih samostojnih podjetnikov ti nimajo nobenega pregleda nad financami, ne nad osebnimi, ne nad poslovnimi. Velikokrat se zgodi, da je Miha bolj ali manj brez denarja. Vedno zamuja s plačili obveznosti. Država mu redno izdaja izvršbe na poslovni račun. Seveda to prinese še kup nepotrebnih stroškov. Miha ima občutek, da ima izgubo in je stoprocentno prepričan, da davka pa letos ne bo potrebno plačati. Ko pa pride marec, je neprijetno presenečen, ko ugotovi, da je imel kljub vsemu dobiček in da mora plačati dohodnino ter akontacijo dohodnine. Pa še prispevki so se na račun tega zvišali.

Največkrat je temu kriva ravno nepreglednost nad tem, kaj je »službeno« in kaj »privat«.
 

 In kaj priporočamo?

Še vedno ločen poslovni in osebni račun, čeprav nam sedaj zakon omogoča, da imamo skupnega.

In po potrebi, če veliko poslujemo z gotovino, tudi dve ločeni denarnici.

Seveda se v praksi zgodi, da kupiš z osebnim denarjem nekaj za podjetje. To je še posebno pogosto pri naročilih prek spleta. Ali pa greš na pošto in kupiš znamke.

Naše priporočilo je, da si enkrat v mesecu nakažete na osebni račun znesek, ki si ga namenite kot plačo. To je najlažje narediti, ko se plačuje prispevke. Takrat tudi pogledate, koliko računov ste v preteklem mesecu plačal za podjetje iz osebnega računa ali z gotovino. Znesku za plačo prištejete še ta znesek, ki si ga v bistvu vrnete. In to naredite res samo enkrat na mesec. Tako boste tudi najlažje sledil osebni porabi.

Kaj menite, ne bi bilo vredno poizkusiti, če to deluje tudi za vas? Pri tistih podjetnikih, ki so se pričeli tega držati, so se kmalu pokazali pozitivni rezultati. Večina jih je kmalu ugotovila, da je to veliko bolj pregledno. Od svojega računovodje so zahtevali medletne bilance in presenečenj z dobičkom, medtem, ko so bili čisto brez denarja, ni več bilo.

VIR: https://novipodjetnik.si

Bonitetna ocena – kratka predstavitev

Bonitetna ocena podjetja je običajno pripravljena na podlagi finančnih poročil minulega leta. V Sloveniji se lahko podjetniki pri svojem poslovanju zanašajo na bonitetno oceno SBon, ki jo pripravlja Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

 

Kaj pomeni bonitetna ocena SBon?
Bonitetna ocena Sbon sledi bonitetnemu modelu, ki poslovne subjekte razvršča glede na kreditno tveganje v 10 bonitetnih razredov.

Najboljša ocena je SB1, najslabša pa SB10d. Slednja je pripisana poslovnim subjektom, kot pojasnjujejo na Ajpesu, pri katerih je dejansko prišlo do nastopa dogodka neplačila ne glede na bonitetno oceno, ki mu je bila pred tem pripisana. Verjetnost neplačila je pri bonitetni oceni SB1 najmanjša, do SB10 pa nato eksponentno narašča.

Za poslovni dogodek neplačila se štejejo stečaji, prisilne poravnave in likvidacije ter osebni stečaji podjetnika v enem letu po zadnjih računovodskih izkazih, ki so bili osnova za pripravo te bonitetne ocene.

 
Kako si sledijo bonitetne ocene?

Bonitetna ocena SB2 je tako logično slabša od SB1, a je verjetnost neplačila še vedno zelo nizka, pri SB3 pa je podjetje že bolj občutljivo na spremembe v poslovnem okolju.

Sledita SB4 In SB5, kar je ocena, kjer lahko zaostritev razmer v poslovnem okolju poslovni subjekt že pripelje v položaj, da ne bo več sposoben poravnavati svojih obveznosti.

Bonitetna ocena SB6 pa že pomeni, da je približno 60 odstotkom preostalih slovenskih poslovnih subjektov pripisana boljša ocena. Subjekt je sposoben poravnavati svoje obveznosti, a lahko poslabšanje razmer pripelje do plačilne nesposobnosti.

 

Zmožnost poravnavanja obveznosti družbe z oceno SB7 je povprečna, a ima približno 75 odstotkov slovenskih podjetij boljšo bonitetno oceno.

Pri SB8 pa je zmožnost poravnavanja obveznosti že nizka in zato v veliki meri odvisna od razmer v poslovnem okolju. Bonitetna ocena SB9 že pomeni zelo nizko zmožnost poravnavanja obveznosti. Pri SB10 pa je zmožnost poravnavanja obveznosti najnižja in pri teh družbah je verjetnost, da bo prišlo do neplačila najvišja. Takrat sledi najslabša bonitetna ocena SB10d, ki praktično pomeni nezmožnost poplačila obveznosti. Bonitetno oceno SB10d lahko dobite ne glede na to, kakšna je bila vaša ocena pred tem!

VIR: data.si

Izguba zaposlitve in popoldanski s.p.

Ko se znajdete v situaciji, ko vam grozi izguba zaposlitve ali ste prejeli odpoved pogodbe o zaposlitvi, in imate že odprt popoldanski s. p., morate pričeti razmišljati kako naprej.

Ker že imate utečen posel, morate najprej razmislite, ali bi ga lahko nadgradili in dalje poslovali kot samozaposlena oseba za polni delovni čas. Bi lahko pridobili nove stranke in nove posle? Bi lahko poglobili sodelovanje z obstoječimi? Je morda izguba zaposlitve za vas pravzaprav priložnost?

 

Izguba zaposlitve in prehod v samozaposlitev

Če se odločite za polno samozaposlitev, boste svoj popoldanski s. p. spremenili v polni s. p. To boste storili naslednji dan po tem, ko vam bo potekla pogodba o zaposlitvi pri trenutnem delodajalcu. Postopek ni nič drugega kot sprememba osnove, na podlagi katere ste socialno zavarovani.

• Izguba zaposlitve najprej pomeni, da vas bo zdaj že bivši delodajalec z obrazcem M2 odjavil iz zavarovanja. To bo storil z dnem prenehanja delovnega razmerja.

• Zato se morate takoj naslednji dan z obrazcem M1 prijaviti v socialna zavarovanja (v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje). 

• Spremembo v statusu morate nato sporočiti tudi Finančni upravi RS, saj boste morali namesto pavšalnih pričeti plačevati polne prispevke za socialna zavarovanja.

Izguba zaposlitve in zaprtje popoldanskega s. p.

Če pa presodite, da vašega popoldanskega s. p. ne morete nadgraditi v polno samozaposlitev, pa boste morali za koriščenje pravic, ki vam pripadajo ob brezposelnosti, popoldanski s. p. zapreti.

Popoldanskega s. p. namreč ne morete imeti, če se želite vpisati v razvid iskalcev zaposlitve ter prejemati nadomestilo plače.

• V tem primeru morate vsaj 15 dni pred predvidenim zaprtjem popoldanskega s. p. na spletni strani Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) objaviti obvestilo, da boste dejavnost prenehali opravljati.

• Nato morate vsaj tri dni pred datumom izbrisa pripraviti vlogo za izbris s. p. iz registra podjetij ter urediti odjavo iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja

VIR: data.si

Redno delo prek s. p. ni zakonito

Pogosto se zgodi, da osebe, ki so se odločile za ustanovitev s. p., vseskozi delajo le za enega naročnika, s katerim so v značilnem odvisnem razmerju, kakor da bi bile pri njem v službi. Na tovrstno prikrito delovno razmerje med delodajalci in osebami, ki imajo registrirano dejavnost, večkrat opozarja tudi Finančna uprava RS (FURS). Redno delo prek s. p. namreč ni zakonito.

Redno delo prek s. p. je sicer problematika, ki jo nadzira Inšpektorat za delo, FURS pa se s tovrstnim razmerjem ukvarja zaradi davčnih predpisov. Obdavčitev fizične osebe, ki opravlja samostojno je namreč drugačna od obdavčitve posameznika, ki ima dohodek iz zaposlitve, torej iz odvisnega razmerja.

Dogodki iz dejavnosti in dohodki iz zaposlitve

Pravila davčne obravnave dohodkov izhajajo iz Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Ta ločuje dva bistvena načina obdavčitve dohodkov, ki se razlikujeta tudi z vidika obveznosti glede socialnega zavarovanja.

Zakon ločuje med dohodkih, ki jih fizična oseba dosega v okviru svojega podjetja, torej kot samostojni podjetnik (dohodki iz dejavnosti), in dohodki iz odvisnega razmerja (dohodki iz zaposlitve).

Posamezniki, ki registrirajo svojo dejavnost kot s. p., se tudi zavarujejo kot samozaposlene osebe. Med letom sami plačujejo socialne prispevke in akontacijo dohodnine na podlagi davčnega obračuna za preteklo leto.

V primeru odvisnega delovnega razmerja, pa je delodajalec dolžan delavca prijaviti v obvezno socialno zavarovanje (11. člen Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1). Poleg tega je dolžan za delavca obračunati, odtegniti in plačati prispevke delojemalca od bruto plače, nadomestila plače ter drugih bruto prejemkov iz delovnega razmerja. Od istih osnov je delodajalec dolžan obračunati tudi prispevke delodajalca.

“Ko fizična oseba v formalno urejenem statusu s. p. kontinuirano opravlja dela le za enega delodajalca v razmerju, ki vsebuje elemente odvisnega razmerja, se doseženi dohodki obdavčijo kot dohodki iz zaposlitve in ne kot dohodek iz dejavnosti,” so nam pojasnili na FURS.

Če torej FURS ugotovi, da se določen del dohodkov, ki bi morali biti izplačani kot plača, zaposlenemu izplačuje na račun njegovega statusa samostojnega podjetnika, se ti dohodki obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja z vsemi pripadajočimi obveznostmi. Delodajalec je namreč sankcioniran tudi zato, ker od izplačanih plač ni obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine.

Redno delo prek s. p. sporno tudi z vidika delovnopravne zakonodaje

Pri delovnem razmerju gre za razmerje med delavcem in delodajalcem, ki je prostovoljno. Delavec se vključi v organiziran delovni proces delodajalca, delo opravlja za plačilo, osebno, nepretrgano in po navodilih ter pod nadzorom delodajalca. Poleg tega pa delavec opravlja delo v razmerju podrejenosti do delodajalca, medtem ko je samostojni podjetnik pri svojem delu neodvisen in samostojen.

Če so v razmerju med delodajalcem in delavcem omenjeni elementi delovnega razmerja prisotni, gre za delovno razmerje. Četudi morda med njima ni sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi, ki je sicer pravilo.

“Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja kakor tudi pri presoji pravilnosti davčne obravnave dohodkov so torej bistvene dejanske okoliščine, ki kažejo, kako se pogodbeno razmerje uresničuje v praksi. In ne poimenovanje razmerja s strani pogodbenih strank ali status pogodbenih strank,” so nam povedali na FURS.

Lani FURS sankcioniral 2.825 s. p.-jev

V letu 2016 je FURS zaradi kršitev zakonodaje iz njihove pristojnosti sankcioniral 2.825 samostojnih podjetnikov posameznikov. Izrekel jim je globe v skupnem znesku 4.001.065 evrov. Ob tem so na FURS opozorili, da se podatki ne navezujejo zgolj na redno delo prek s. p., ampak gre za vse opravljene nadzore skupaj.

V katerih dejavnostih je redno delo prek s. p. najpogostejše, nam na FURS niso povedali. Tovrstne evidence podatkov namreč ne vodijo.

VIR: www.data.si

Zaposlitev v EU: Priložnost za starejše od 35. leta

Če iščete zaposlitev v EU oziroma vas zanima delo v tujini in ste že dopolnili 35. let, se lahko vključite v program “Reactivate Your Career – Ponovno aktivni z Euresom”. Ta je namenjen tako iskalcem zaposlitve kot tudi delodajalcem.

Finančne podpore za zaposlitev v EU, ki jih lahko pridobijo iskalci zaposlitve v okviru projekta, so naslednje:

• povračilo potnih stroškov za zaposlitveni razgovor,
• preselitev v tujino,
• udeležba na jezikovnem tečaju,
• priznavanje izobrazbe in poklicnih kvalifikacij,
• povračilo stroškov selitve za selitev družine.

 

Če želite sodelovati v projektu, pa morate izpolnjevati naslednje pogoje:

• ste stari več kot 35 let,
• ste državljan ali državljanka članice EU,
• zakonito prebivate v državi EU in iščete zaposlitev v kateri drugih držav EU,
• vloge ne smete oddati šele potem, ko ste se že preselili v drugo državo,
• vaša zaposlitev v drugi državi članici EU mora trajati vsaj 6 mesecev,
• vaša zaposlitev mora biti sklenjena za polni ali najmanj polovični delovni čas,
• za razgovor ali zaposlitev v drugi državi članici EU ne boste prejeli kakršne koli druge finančne podpore (npr. od delodajalca ali iz drugega projekta).

 

Kaj projekt za zaposlitev v EU prinaša delodajalcem?

Delodajalci lahkona podlagi predložene vloge v projektu pridobijo finančno podporo za uvajanje v delo, jezikovni tečaj ter administrativno in namestitveno podporo kandidatom. Morajo pa delodajalci imeti največ 250 zaposlenih, s kandidatom pa morajo skleniti pogodbo o zaposlitvi za najmanj šest mesecev.

 

Več informacij glede pogojev za pridobitev finančne podpore za zaposlitev v EU, višine pomoči in oddaje vloge delodajalci in iskalci zaposlitve dobite na spletni strani Zavoda.

VIR: data.si

Kako biti vrhunski vodja in preživeti?

Priznajmo si – če si vodja, živiš nevarno. Kljub temu, da je percepcija direktorjev in direktoric obdana s tančico vznemirjenja, glamurja, moči in denarja, ima voditeljstvo tudi temno stran. Odgovornost vodilnih je namreč, da ustvarjajo uspešne organizacije – inovativne, agilne, prilagodljive, produktivne … Najboljši vodilni so tisti, ki ustvarjajo takšne organizacije in takšni imajo le enega resnega sovražnika – cono udobja. Premikanje mej pa ne prinaša le čudovitih stvari, temveč ustvarja tudi strahove, odpore, frustracije, jezo in paniko. Takrat stopijo na delo temne sile …

Katere temne sile prežijo na vas?

Vsak od vas, ki je že kdaj želel premakniti status quo in je vodil/a večjo spremembo, najbrž na tiste čase nima le lepih spominov. Srečali ste se z odporom, nezaupanjem, neodobravanjem ali strahom sodelavcev. Lahko ste bili celo deležni skritih napadov in poskusov, da vas kolegi »diskvalificirajo«, morda ste se soočili s prežanjem rivalov, da zasedejo vaše mesto, širjenjem govoric in laži, lobiranjem pri odločevalcih, da ste napačna izbira, napadi na vašo osebnost, namenskim odvračanjem od bistvenih vprašanj z zasipanjem s trivialnimi vsakodnevnimi nalogami … Vsaka vaša odločitev je bila spremljana, vsak korak zabeležen in ocenjevan, vsaka beseda interpretirana na 100 različnih načinov.

Kako se torej zaščititi?

Kadar se ljudje počutijo ogrožene, frustrirane ali nekompetentne (to so vse občutja, ki jih spremembe prinašajo), želijo zaščiti lasten interes. Naravno je, da iz strahu pred novim ljudje ščitijo in zagovarjajo svoje navade in način razmišljanja. Takrat za kreatorja sprememb lahko ustvarijo sovražno okolje. Ključno je, da razumemo njihove strahove in da se osebno ne vpletamo v njihove zgodbe in pritiske.

Kako? Ena od uporabnih tehnik je pogled z balkona. Da lahko obdržite realno predstavo, kaj se dejansko dogaja in sledite svoji strategiji ter ste zvesti lastnim vrednotam, redno prakticirajte mentalni odmik od situacije, kjer z razdalje (z balkona) pogledate, kaj se resnično dogaja, kaj so vaše akcije, ki vas odvračajo od ciljev, ter temu prilagodite naslednji set akcij. »Big picture« pogled je nujno obdržati v časih sprememb, kljub temu da to ni nujno lahka naloga, ko si enkrat v kolesju dogajanja.

Preden ste se odločili, da boste šli v neko iniciativo, ste veliko razmišljali o njej in ste najverjetneje čisto zagreti ter željni iti v izvedbo. Takrat je mamljivo, da bi »vzeli stvari v svoje roke« in herojsko, solo šli v izvajanje. Je pa tudi zelo neumno. Zato je ključno, da si že prej najdete zaveznike. Takšne, s katerimi si delite skupno vizijo.

 Nevarnost predstavljate tudi sami sebi

Intelektualni, čustveni in fizični izzivi voditeljstva so veliki. Vsakodnevna doza adrenalina vas lahko hitro zavede v razmišljanje, da ste nezlomljivi. Ali celo nezmotljivi. To je gotova pot v neuspeh ali celo infarkt. Zato je nujno, da poleg refleksivnih tehnik, kot je vaja pogled z balkona, redno izzivate lastne predpostavke in prepričanja ter dosledno delate na svojem osebnem razvoju.

Kratki preživetveni vodič za vodilne

Danes se spremembe ne dogajajo le na vsakih pet let, temveč so dejansko del vsakdana. Zato mora vsak, ki je iniciator sprememb, znati poskrbeti zase. Ne le zaradi svojega zdravja, temveč tudi zaradi organizacije, v kateri deluje. Spodaj je povzetek nasvetov, kako preživeti in prosperirati.

1. Najdite si zaveznike

Tukaj ne govorim o političnih igricah in prijemih. Govorim o ljudeh, s katerimi vas vežejo podobne vrednote in skupna vizija. Vaša naloga je, da skupno vizijo približate čim večjemu številu ljudi. Za to je potrebno investirati čas, vzpostaviti dialog in omogočiti ljudem, da s tem, ko sledijo skupni viziji, lahko uresničujejo tudi svojo lastno. Takšno zavezništvo temelji na zaupanju, je trdno in izpolnjujoče.

2. Obvladujte željo po nadzoru in željo po pomembnosti

Vaš največji sovražnik ste si vi sami. Če se ne zavedate, kakšne poteze vlečete zaradi svojih strahov, potem se lahko hitro znajdete v vrtincu manipulacij, nedoslednosti, podtikanj polen pod noge, skrivanja informacij, pasivnosti … Želja po nadzoru, ko potrebujete opolnomočene, odgovorne in samoiniciativne ljudi, ni dobra izbira. Mamljivo je, da bi ustvarili red ter tako pomirili situacijo, ki jo iniciative prinašajo. Namesto tega raje izkoristite nered za učenje ali ustvarjanje priložnosti za ljudi, ki želijo ustvariti boljšo prihodnost.

Enako slaba je taktika, da v času, ko želite zgraditi nekaj na novo (za to pri spremembah gre), igrate heroja, velepomembneža in vsevedneža. Poskrbite raje, da obdržite delček dvoma, kakšne rezultate bo iniciativa prinesla. Dvom vam pomaga, da ste odprti za ideje, drugačne poglede, iskanje novih rešitev, kadar stvari ne gredo po načrtih. Poleg tega z igranjem vsevedneža ljudem odvzemate odgovornost, da sami razmišljajo, ter pogum, da vas izzovejo. Ne pozabite – heroji so v resnici zelo osamljeni pri svojih herojskih podvigih.

3. Najdite svoj varni pristan in skrbite za svoj osebni razvoj

Da lahko preživite in ostanete telesno in duševno zdravi, se morate znati stabilizirati. Kot prvo razvijte navado, da najdete varen in miren kotiček, kjer lahko vsak dan opravite refleksijo (pogled z balkona), si čustveno opomorete in umirite ter regenerirate.

Najdite si nekoga (najbolje profesionalnega coacha), ki ni vpet v vaše življenje in s katerim lahko iskreno in zelo odkrito spregovorite o svojih izzivih, o tem, kar se dogaja v vaši glavi in v vašem srcu. Ko enkrat daste stvari na mizo, jih je veliko lažje sortirati in pravilno ovrednotiti ter začeti iskati rešitve za njihovo obvladovanje. Poleg tega je OK, da imate nekoga, ki vam pomaga, da se dvignete, ko je teža prevelika, ali se premaknete naprej, ko se stvari zataknejo.

Privoščite si vsaj enkrat letno odklop, kjer boste delali na sebi z ljudmi, ki imajo podobne izzive. T. i. leadership retreati so odlična priložnost za pospešeno osebno rast in sposobnost obvladovanja kompleksnih izzivov, ki jih vaše delo prinaša.

Ena glavnih nalog vodilnih je, da stalno in brezkompromisno premikate svoje meje in meje vaše organizacije, če želite ustvarjati vrhunske rezultate. Pravzaprav prav veliko druge izbire niti nimate – če zaspite, boste tako ali tako kmalu iz igre. Zato je še toliko bolj nujno, da znate kakovostno poskrbeti zase.

 

VIR: http://bankazapodjetnike.si

Na Ajpesu omogočena pot do podatkov tujih podjetij

Dostop do informacij o podjetjih iz nacionalnih poslovnih registrov v skladu z Direktivo 2012/17/EU zajema vse države članice EU ter Islandijo, Lihtenštajn in Norveško. V sistemu BRIS so že na voljo podatki iz 23 držav, za ostale pa povezave do pristojnih nacionalnih registrov. Večjezični uporabniški vmesnik omogoča enostavno uporabo, brezplačna dostopnost osnovnih podatkov o družbah pa omogoča učinkovito preverjanje obstoja poslovnih subjektov. Uporabnikom se za vsako poizvedbo prikaže seznam z zadetki ter osnovne informacije o podjetju. Pri nekaterih državah so dostopni tudi dokumenti, ki jih je iskano podjetje predložilo nacionalnemu poslovnemu registru (npr. statut, letni računovodski izkazi, pravni zastopniki podjetja).

AJPES bo v okviru upravljanja poslovnega registra zagotavljal tudi integracijo s sistemom povezovanja poslovnih registrov - Business Registers Interconnection System (BRIS), kot jo zahteva Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb.

Namen BRIS je izboljšati čezmejni dostop do informacij o družbah in njihovih podružnicah v drugih državah članicah prek:

• elektronske komunikacije med registri;
• pošiljanja informacij posameznikom, na standardiziran način, po vsej EU;
• z uporabo identične vsebine in interoperabilne tehnologije.
  

BRIS poenostavlja in avtomatizira komunikacijske načine za izmenjavo podatkov med poslovnimi registri o gospodarskih družbah, njihovih čezmejnih združitvah ter podatkov o podružnicah s sedežem v drugi državi znotraj EU. S sistemom BRIS se znižujejo administrativni stroški družb v postopkih čezmejnih združitev, izboljšuje se sodelovanje med poslovnimi registri držav članic ter s tem zagotavljajo pravočasni in pravilnejši podatki v teh registrih.

BRIS omogoča premagovanje jezikovnih ovir in vzpostavlja višjo stopnjo pravne varnosti - z izboljšanjem zanesljivosti podatkov vsebovanih v poslovnih registrih ter poenotenjem postopkov njihove izmenjave.

AJPES bo, kot upravljavec poslovnega registra, z vključitvijo v sistem BRIS, prek enotne vstopne točke na portalu e-Pravosodje, omogočal dostop do podatkov in listin o gospodarskih družbah, vpisanih v Poslovni register Slovenije.

VIR: Ajpes 

Na kaj morate paziti pri nakupu nepremičnine v tujini?

Na nepremičninskem trgu se končno spet dogaja, bi lahko rekli, sodeč po naraščanju prometa z nepremičninami in rasti cen. Ljudje spet resneje razmišljajo o prodaji in nakupih, tudi o tistih v tujini. Ob omembi stanovanja ali hiše v tujini mnogi najprej pomislijo na vikend na Hrvaškem, kjer ima veliko Slovencev svoj drugi oziroma počitniški dom. Glede na izboljšanje gospodarskih razmer so nepremičnine v tujini postale zelo priljubljene, pa ne le tiste, namenjene počitnicam na Hrvaškem. Zanimive so tudi parcele, vinogradi, stanovanja, hiše in druge nepremičnine v Italiji, Grčiji, Avstriji, Španiji in še nekaterih državah. 

Nepremičnino si oglejte in jo temeljito preverite

Nakup nepremičnine v tujini je precej podoben nakupu nepremičnine doma.* Najprej morate tržišče dobro pregledati, poiskati nekaj primernih in se lotiti izločanja manj primernih. Oglejte si zunanjost, okolico in opremljenost z infrastrukturo. Pri počitniških nepremičninah je pomembno tudi to, kako obljuden je kraj pozimi oziroma izven turistične sezone. Povsem turistični predeli oziroma kraji se lahko v določenem delu leta spremenijo v mesta duhov, kjer so nepremičnine veliko manj varne.

Po ogledu skušajte iz različnih javno dostopnih baz pridobiti čim več podatkov o nepremičnini. Leto izgradnje, bremena, število lastnikov, urejenost lastništva in podobno. Tu velja še posebej omeniti status zemljišč. Če zemljišče kupujete z namenom, da boste na njem postavili hišo, preverite, če sploh je zazidljivo oziroma kakšni so načrti občine glede zazidljivosti tistega območja. Zagotovila prodajalca, da bo zemljišče v kratkem nedvomno zazidljivo, niso dovolj.

Podatke o nepremičninah na hrvaškem lahko poiščete na:

• spletnem portalu hrvaške zemljiške knjige http://e-izvadak.pravosudje.hr/home.htm (podatki o lastništvu in namembnosti nepremičnin),
• na spletni strani http://www.uredjenazemlja.hr/ ali
• na spletni strani Geoportal (http://geoportal.dgu.hr/) kjer vas čakajo informacije o parcelnih številkah ter katastrskih občinah.

Če potrebujete podrobnejše informacije, vam jih bodo priskrbeli na občini ali v nepremičninski agenciji.

Pri nakupu nepremičnine v tujini se je priporočljivo obrniti na nepremičninsko agencijo, bodisi v Sloveniji ali v državi, kjer jo imate namen kupiti. Pri iskanju podatkov boste morda naleteli na ovire zaradi jezika ali nepoznavanja lokalnih predpisov, medtem ko lokalni nepremičninski posredniki s tem nimajo težav. Najbolje je, če vam zanesljivega agenta priporoči prijatelj, ki je že kupil ali prodal kakšno nepremičnino v tujini in ima z njim dobre izkušnje.

Kredit doma, hiša v tujini

Tudi nepremičnino v tujini lahko kupite s kreditom, ki ga najamete v Sloveniji, le s to razliko, da te nepremičnine ne boste mogli zastaviti kot jamstvo. Hipoteko za kredit bo zato banka vpisala na primerno nepremičnino, ki jo imate v Sloveniji, seveda pa mora biti nepremičnina v Sloveniji vredna več kot tista v tujini. Trenutno je trg nepremičnin v tujini, predvsem na Hrvaškem, zaradi precejšnjega povpraševanja v vzponu. To pomeni, da so cene z vsakim dnem višje, zato je lahko vrednost počitniškega apartmaja ali hiše na Krku večja od sicer precej večjega stanovanja v Ljubljani. To dejstvo pa stanovanje ali hišo, ki ste si jo kupili za preživljanje počitnic, hitro spremeni v dobro nepremičninsko investicijo. 

Naj kupuje razum, ne srce

Vse nepremičnine morate v prvi vrsti kupovati z razumom in ne s čustvi. Bodite previdni, preverite lastništvo, bremena in vsa ostala pravna dejstva, pri tem pa si pomagajte s prijatelji, znanci in nepremičninsko agencijo. Preden nakažete aro ali celo kupnino, se dodobra prepričajte o varnosti nakupa, sicer boste morali po svojo pravico na dolgotrajno in drago sodno pot. Naj vas torej ne premamijo čudovito poletje, vonj borovcev ter razgled na sinje morje, ampak najprej uredite vse pravno-formalno-lastniške zadeve, dogovorite se za najugodnejši kredit in se šele nato prepustite uživanju v zasluženih počitnicah.

* Državljani držav EU lahko kupujejo nepremičnine v vseh državah EU, za nakup nepremičnine zunaj EU pa morate preveriti pogoje in zahteve v državi, kjer nameravate nepremičnino kupiti. Prav tako bodite pozorni na plačila različnih davščin in drugih prispevkov ter seveda na to, da bo celoten pravni posel izpeljan v skladu z veljavno zakonodajo in vsemi predpisi države.

VIR: http://azimut360.si

Furs bo še do konca septembra lovil posameznike, ki na črno oddajajo stanovanja

Vse več Slovencev v turističnih središčih svoja stanovanja oddaja prek platform Airbnb in Booking.com. Samo v Ljubljani se prek platforme Airbnb oddaja več kot 2.000 nepremičnin. "Na črno se jih oddaja zelo veliko, gotovo več kot polovica," ocenjuje Zarja B. Mavec iz nepremičninske agencije Inalbea, ki v imenu lastnikov legalno oddaja stanovanja na omenjeni platformi. 

"Ljudje se zavedajo, da učinkovitega sistema za nadzor ni, zato pa je toliko oddajanja na črno," pravi.

Tiste, ki na črno oddajajo svoja stanovanja, od junija pospešeno išče Finančna uprava RS (Furs). Koliko kršiteljev so odkrili in kakšne globe so jim naložili, bo Furs sporočil oktobra, po koncu akcije. 

Na črno oddaja, ker je legalizacija preveč zapletena

Eden takšnih, ki na črno na platformi Airbnb turistom oddaja svoje stanovanje v Ljubljani, je tudi naš sogovornik.

Kot nam je povedal, se za legalizacijo ni odločil, ker je preprosto preveč zapleteno, stanovanje namreč oddaja le dvakrat ali trikat na leto. Kot pravi, bi državi z veseljem dal delež, če bi bil proces bolj preprost.

"Na črno se na Airbnb oddaja zelo veliko slovenskih nepremičnin, gotovo več kot polovica," ocenjuje Zarja B. Mavec. Foto: Osebni arhiv "Bolj smiselno bi bilo, če bi država od vsake nočitve pobrala 5 ali 10 odstotkov, tako bi se v proračun nateklo veliko denarja, ljudem pa se ne bi bilo treba ukvarjati z nepotrebno birokracijo," pravi naš sogovornik, ki ne želi biti imenovan.

S tem se strinja tudi Zarja B. Mavec, ki pravi, da bi morala biti legalizacija oddajanja prek spletnih platform bolj preprosta predvsem za tiste, ki nepremičnino oddajajo za krajši čas, na primer za tri tedne ali en mesec.

Zarja B. Mavec si želi, da bi se področje čim prej sistemsko uredilo, s tem pa bi se tudi v državno blagajno steklo več denarja. "Dokler ne bo neke sistemske rešitve, bodo ljudje našli načine, kako svoje nepremičnine oddajati na črno kljub grožnjam z globami," še pravi.

Na Fursu so pred časom izdali brošuro o tem, kako lahko fizična oseba legalno odda stanovanje prek AirBnB in drugih platform. 

Dve kršitvi: delo na črno in nedovoljeno oglaševanje

Naš sogovornik in vsi drugi, ki svoje nepremičnine oddajajo na črno, pri tem kršijo dva predpisa. "Če fizične osebe, ki oddajajo nepremičnine v turistični namen, dejavnosti nimajo ustrezno registrirane ali priglašene, gre za delo na črno," pojasnjujejo na Fursu. Če to delo na črno posameznik še oglašuje (npr. na Aribnb), pa gre tudi za nedovoljeno oglaševanje.

Furs nad kršitelje tudi pod krinko

Furs pri nadzoru pregleduje oglase na spletnih straneh, reagira pa tudi na podlagi prijav. Težava pri nadzoru prek portalov Airbnb, Booking.com in drugih je identifikacija oglaševalca in lokacija nepremičnine, pravijo na Fursu. Njihovi nadzorniki tako na omenjenih platformah pogosto pod krinko opravljajo prikrit nakup storitev.

"Po uvedbi postopka nadzornik na razgovor pozove tudi domnevnega kršitelja, ki je dolžan predložiti vse potrebne dokumente, na podlagi katerih se ugotavlja dejansko stanje. Tako npr.: v primeru, da zavezanec poda izjavo, da nepremičnine ne oddaja v najem, lahko Furs poda poizvedbo na elektro podjetja, komunalo …, kjer dobi potrditev o tem, da je stanovanje prazno," pojasnjujejo.

Nadzornik lahko pridobiva podatke tudi na terenu, na licu mesta lahko ugotovi, kdo prebiva v stanovanju, ali pa to izve od sostanovalcev. "Ugotovimo lahko identiteto osebe, ki biva v stanovanju, in od nje pridobimo morebitna pojasnila in dokumente, ki lahko dokazujejo oddajanje nepremičnine," pravijo na Fursu. 

V stanovanje tudi s pomočjo sodišča

Nadzornik iz Fursa lahko vstopi na vsa zemljišča, v objekte, poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in si jih ogleda in pregleda. Za poslovne prostore se šteje tudi stanovanje, ki ga je zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.

Omejitve pa ima nadzornik pri vstopu v stanovanje, ki ni določeno kot sedež dejavnosti, pojasnjujejo na Fursu. Za vstop v zasebno stanovanje nadzornik potrebuje soglasje. Če obstaja sum, da se v tem stanovanju opravlja delo na črno, posameznik pa ne dovoli vstopa, je treba pridobiti odločbo pristojnega sodišča o hišni preiskavi, pravijo na Fursu.

"V nekaj primerih smo od sodišča že pridobili odločbo o hišni preiskavi in v postopku nadzora ugotovili delo na črno ter posamezniku izdali odločbo, s katero se mu je prepovedalo opravljanje dejavnosti ali dela na črno ter izrekli sankcijo," dodajajo.

VIR: Siol.net

Čezmejna izvršba

Z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 1896/2006 (v nadaljevanju: Uredba o EPN) je bil uveden prvi »evropski« civilnopravni institut – Evropski plačilni nalog (v nadaljevanju: EPN), ki se uporablja za izterjavo nespornih denarnih zahtevkov v vseh državah članicah EU z izjemo Danske. S tem je bila upnikom dana enostavna in hitra možnost, da za svoje (nesporne) zahtevke pridobijo izvršilni naslov. 

 

EPN se uporablja v civilnih in gospodarskih čezmejnih zadevah za izterjavo denarnih obveznosti, vendar Uredba o EPN določa tudi nekatere izjeme, kot so npr. davčne zadeve, premoženjska razmerja med zakoncema, insolventni postopki ipd. Postopek za izdajo EPN se uvede z vlogo za izdajo EPN, ki jo upnik lahko vloži kot fizična ali pravna oseba, saj zastopanje po pooblaščencu ni obvezno.

Upnik vloži vlogo za izdajo EPN na predpisanem obrazcu, na način, ki je običajen pri pristojnem sodišču. Obrazci se izpolnjujejo na spletni strani (https://e-justice.europa.eu/content_european_payment_order_forms-156-sl.do), ki upniku poleg navodil za izpolnjevanje omogoča tudi, da obrazec izpolni v slovenskem jeziku, nato pa vlogo prevede v jezik države članice EU, v kateri želi vlogo vložiti. Obrazci vsebujejo podatke o strankah in morebitnih pooblaščencih, višino zahtevka in podatke za izračun zakonskih zamudnih obrestih, če jih zahtevamo, navedbo in opis dokazov ter podlago za pristojnost sodišča. Upnik vlogo za izdajo EPN vloži pri sodišču države članice EU, ki je v konkretni zadevi pristojno, podlago za pristojnost sodišča pa mora upnik tudi navesti v vlogi za izdajo EPN. V Sloveniji so za izdajo EPN pristojna okrajna sodišča, za druge države pa nam spletni obrazci samodejno ponudijo pristojno sodišče ali več njih, izmed katerih moramo potem izbrati pravo sodišče (običajno na podlagi bivališča/sedeža dolžnika). Ob vložitvi vloge za izdajo EPN upnika bremeni strošek sodne takse.

Pristojno sodišče izda EPN na podlagi pravilno izpolnjene vloge. Glede na to, da se postopek za izdajo EPN vodi brez udeležbe strank, sodišče tudi ne preverja resničnosti navedenih oziroma priloženih dokazov, ampak zgolj preveri, ali so izpolnjene zahteve iz Uredbe o EPN in ali je zahtevek očitno neutemeljen. V kolikor vloga za izdajo EPN izpolnjuje vse zahteve iz Uredbe o EPN in se zdi, da je zahtevek utemeljen, sodišče izda EPN in ga pošlje nasprotni stranki, tj. dolžniku.

Dolžnik ima 30 dni časa za ugovor proti EPN, ki ga vloži pri sodišču, ki je EPN izdalo, pri čemer ni potrebno navesti ugovornega razloga, ampak zgolj, da dolžnik ugovarja. Sodišče po prejemu ugovora o tem obvesti upnika, postopek pa se ali nadaljuje v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem države, ki je EPN izdala, ali ustavi. Posledica ugovora je odvisna od navedbe v vlogi za izdajo EPN – upnik namreč izjavi, ali želi, da se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje v pravdnem postopku, ali ne. Sodna taksa, odmerjena za nadaljevani pravdni postopek, predstavlja zgolj razliko med že plačano sodno takso ob vložitvi vloge za izdajo EPN in sodno takso, ki se odmeri za vodenje pravdnega postopka. 

 
EPN postane pravnomočen in izvršljiv po preteku 30-dnevnega roka za ugovor, v primeru da dolžnik ugovora ne poda. S tem trenutkom upnik pridobi izvršilni naslov, ki je priznan pred katerim koli sodiščem države članice EU razen na Danskem. Kadar dolžnik tudi po pravnomočnem in izvršljivem EPN ne poravna svoje obveznosti, lahko upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in prične s sodno izterjavo svojih terjatev.

Prednost EPN pred običajnim izvršilnim postopkom je zlasti v primeru nespornih obveznosti, saj dolžnik ne bo motiviran za vložitev ugovora proti EPN, upnik pa bo zaradi tega pridobil »evropski« izvršilni naslov. Izdan EPN izvaja na dolžnika precej večji pritisk od navadnega poziva k plačilu, saj dolžnika sili k določenemu ravnanju. Dolžnik po prejemu EPN ali poda ugovor na EPN in s tem tvega sodni postopek, v katerem bi upnik izkazal obstoj svojih terjatev, ali pa ostane pasiven v svojem ravnanju in upniku omogoči pridobitev pravnomočnega in izvršljivega EPN.

 

VIR: http://bankazapodjetnike.si

13.000 EUR subvencije za zaposlitev starejših

V četrtek, 7.9.2017, je ZRSZ objavili novo javno povabilo Aktivni do upokojitve. Namenjeno je spodbujanju trajnejšega zaposlovanja brezposelnih, starejših od 55 let, iz vse Slovenije. Delodajalci za njihovo zaposlitev s polnim delovnim časom lahko prejmejo subvencijo 13.000 EUR. 

Slovenija je po stopnji delovne aktivnosti starejših (v starosti od 55 do 64 let) na predzadnjem mestu v Evropi. Zato z javnim povabilom spodbujaJo trajnejše zaposlovanje starejših brezposelnih za nedoločen čas oziroma do izpolnitve pogojev za predčasno ali starostno upokojitev. Za ta namen je na voljo 1,43 milijona EUR iz slovenskega proračuna.

Javno povabilo Aktivni do upokojitve se izvaja v okviru istoimenskega programa, v katerega se lahko vključijo osebe, ki so starejše od 55 let in najmanj en mesec prijavljene v evidenci brezposelnih. Pri tem bodo imeli prednost prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost ali denarne socialne pomoči.

Tako bodo omogočili 110 starejšim brezposelnim, da znova postanejo delovno aktivni in se zaposlijo za nedoločen čas oziroma do izpolnitve pogojev za predčasno ali starostno upokojitev. Delodajalci lahko za njihovo zaposlitev s polnim delovnim časom pridobijo subvencijo 13.000 EUR. Za zaposlitev invalida, ki lahko dela le krajši delovni časom od polnega, pa uveljavljajo subvencijo v sorazmerni višini. 
 
Subvencija se izplača v dveh delih: 

• 10.000 EUR takoj po zaposlitvi, pri čemer je pomembno, da delodajalec ohrani zaposlitev najmanj 24 mesecev;
• 3.000 EUR po izplačilu plače za 30. mesec zaposlitve, če je delodajalec zaposlitev po 24 mesecih ohranil še za vsaj 6 mesecev, to je skupaj 30 mesecev.

Na javno povabilo lahko kandidirajo delodajalci iz vse Slovenije, ki so pravne ali fizične osebe, vsaj eno leto vpisane v poslovni register Slovenije, in izpolnjujejo še vse druge pogoje za prijavo. Ponudbo za subvencionirano zaposlitev oddajo elektronsko na Portalu za delodajalce, od 13.9.2017 od 10:00 do objave obvestila o zaprtju povabila zaradi porabe sredstev oziroma najdlje do 13.10.2017 do 14:45.

Delodajalci, ki želijo pridobiti subvencijo za zaposlitev, na zavodu najprej objavijo prosto delovno mesto. Nato sledijo predpisanemu postopku izbora kandidatov izmed napotenih brezposelnih. Po zaključenem postopku izbora, ko že imajo izbrane kandidate, oddajo ponudbo na javno povabilo.

Brezposelni dobijo več informacij o možnosti vključitve v program pri osebnih svetovalcih na uradih za delo.

VIR: ZRSZ

Subvencija za žensko podjetništvo

Ste brez zaposlitve, imate najmanj višješolsko izobrazbo in zanimivo poslovno idejo? Uresničite jo s pomočjo programa spodbujanja ženskega podjetništva. Po zaključenem podjetniškem usposabljanju lahko pridobite subvencijo za samozaposlitev.
ZRSZ vam ponuja možnost, da pridobite subvencijo za samozaposlitev v višini 5.000 EUR. Gre za enkratno finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev, ki vam pomagajo začeti vašo samostojno dejavnost in uresničiti vašo poslovno idejo. 

 

Subvencijo lahko pridobite po zaključenem podjetniškem usposabljanju. Torej potem, ko uspešno opravite dvomesečno usposabljanje za podjetništvo, na katerega vas napotimo.

Stourni program podjetniškega usposabljanja poteka spomladi in jeseni. Organizira ga javna agencija SPIRIT Slovenija, financira pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Kdo lahko uveljavlja subvencijo?

Subvencijo za samozaposlitev lahko uveljavljate ženske, ki:

• ste dosegle najmanj višjo strokovno izobrazbo (to pomeni VI. raven izobrazbe ali več),
• ste bile pred vključitvijo v podjetniško usposabljanje najmanj 3 mesece prijavljene med brezposelnimi,
• ste prejele certifikat o uspešno zaključenem podjetniškem usposabljanju ter
• imate zanimivo poslovno idejo, željo, pogoje in možnosti za samozaposlitev. 

 
Kaj še morate izpolnjevati za pridobite subvencije?

Za pridobitev subvencije morate ustrezati tudi naslednjim pogojem:

• da se samozaposlite v novoustanovljenem poslovnem subjektu na območju Slovenije, za polni delovni čas (oziroma za delovni čas v skladu z izdano odločbo o invalidnosti);
• da se ne samozaposlite na področjih kmetijstva (primarne kmetijske proizvodnje), ribištva, ribogojstva ali premogovništva (zaradi pravil o pomoči de minimis, po katerih se dodeli subvencija);
• da v zadnjih 5 letih od nas niste prejele subvencije za samozaposlitev;
• da v zadnjih 3 letih niste bile vključene v program Podjetno v svet podjetništva;
• da v zadnjih 12 mesecih niste bile:

             - samostojne podjetnice posameznice (s. p.),

             - osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnost,

             - večinske družbenice gospodarskih družb (z lastniškim deležem 50 % ali več),

             - direktorice oziroma poslovodne osebe (družbenice v družbi z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.), komplementarke v komanditni družbi, edine ali večinske družbenice družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ali ustanoviteljice zavoda). 

Za katere oblike samozaposlitve velja subvencija? 

 
Do subvencije za samozaposlitev je upravičen poslovni subjekt, ki ga ustanovite še v času brezposelnosti, če se v njem samozaposlite kot:

• direktorica in lastnica ali solastnica v novoustanovljeni gospodarski družbi ali zavodu (zavarovalna podlaga 040 in 112),
• samostojna podjetnica posameznica – s.p. (zavarovalna podlaga 005) ali
• oseba, ki z osebnim delom samostojno opravlja dejavnost – na podlagi odločbe pristojnega organa oziroma vpisa v register samostojnih dejavnosti (zavarovalna podlaga 019).
  

Roki za pridobitev subvencije:
Zaposlitveni načrt za pridobitev subvencije podpišete pri osebnem svetovalcu ali svetovalki po uspešno zaključenem podjetniškem usposabljanju in izdanem certifikatu o uspešnem zaključku.
Poslovni subjekt registrirate po podpisu zaposlitvenega načrta za pridobitev subvencije za samozaposlitev.
Popolno vlogo za subvencijo za samozaposlitev oddate najkasneje v 8 dneh po registrirani samozaposlitvi (to je po registraciji samostojne dejavnosti z vpisom v poslovni oziroma drug predpisan register in prijavi v obvezna socialna zavarovanja).
Samozaposlitev registrirate najkasneje v 90 dneh po izdaji certifikata o uspešno zaključenem podjetniškem usposabljanju.

VIR: ZRSZ

FURS poostreno nad nepredlagatelje obračunov prispevkov za socialno varnost

Finančna uprava RS bo v drugi polovici septembra 2017 izvajala poostrene aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost (v nadaljevanju: REK obrazci) in tako za njih ne plačujejo prispevkov.

Že izvedeni nadzori v zadnjih letih so bistveno pripomogli k večjemu številu oddanih REK obrazcev (v zadnjem letu 15 % manj nepredlagateljev, kot leto poprej). Ker gre za občutljivo področje kršenja temeljnih pravic delavcev in pereč problem vsakega posameznika, ki se v takšni situaciji znajde, bo FURS izvedel še dodatne nadzorne aktivnosti. 

 

Nadzor

Mobilne enote FURS bodo na terenu preverjale ali delodajalci, ki REK obrazcev niso oddali, dejansko tudi niso izplačali plač. Če bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da so zaposleni prejeli plače (oziroma druga izplačila, ki dejansko predstavljajo plačo), prispevki pa niso bili obračunani in plačani, bo FURS zoper te delodajalce uvedel ustrezne postopke. Če pa bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da plače dejansko niso bile izplačane in obveznost predložitev REK obrazca ni nastala, bo FURS informacije o neizplačilu plač posredoval Inšpektoratu RS za delo, ki je pristojen za ukrepanje zoper delodajalce, ki s tem, ko ne izplačajo plače svojim zaposlenim, kršijo Zakon o delovnih razmerjih.

Nepredlagateljem grozi visoka finančna globa ali celo zaporna kazen do treh let 

 

Predvidene globe za neoddajo REK obrazcev ob izplačilu dohodka so od 800 EUR do 30.000 EUR za delodajalca in od 600 EUR do 4.000 EUR za odgovorno osebo.

Neplačevanje prispevkov za socialno varnost pa lahko predstavlja kršitev temeljnih pravic delavcev in se obravnava kot kaznivo dejanje v skladu s 196. členom Kazenskega zakonika. Za to kaznivo dejanje je za odgovorno osebo delodajalca zagrožena zaporna kazen do treh let.

Aktivnosti FURS

FURS nad delodajalci izvaja stalen nadzor v zvezi z obračunavanjem prispevkov za zaposlene. Od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2017 je bilo v 2.086 nadzorih ugotovljenih za več kot 40 mio EUR dodatnih davčnih obveznosti. Z namenom spodbuditi prostovoljno izpolnjevanje obveznosti iz naslova prispevkov pa FURS tudi redno mesečno objavlja seznam delodajalcev, ki ne predlagajo REK obrazca za izplačilo plač, kar poleg nadzora vpliva na zmanjševanje števila delodajalcev, ki prispevkov ne obračunavajo na predpisan način. Od prve javne objave nepredlagateljev leta 2013 pa do danes se je njihovo število zmanjšalo za 23,4 %.

 

VIR: FURS