četrtek, 31. avgust 2017

Študentsko delo: Na kaj morate biti pozorni delodajalci?

Ali v vašem podjetju določena dela opravljajo dijaki ali študenti preko napotnice? Od 1. julija dalje morate študentu oziroma dijaku za uro dela plačati najmanj 4,61 evra bruto (prej 4,53 evra bruto). Študentsko delo se je torej nekoliko podražilo.

Dijaki in študenti ter udeleženci izobraževanja odraslih lahko v času izobraževanja, v skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), pri delodajalcu opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov (t. i. študentsko delo).
 
 Študentsko delo se lahko pri delodajalcu opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Napotnica je torej pravna podlaga za opravljanje tovrstnega dela.
 
Minimalna urna postavka za študentsko delo

Bruto urna postavka za opravljeno študentsko delo je določena na podlagi Odredbe o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del. Od 1. julija 2017 ne sme biti nižja od 4,61 evra. Nova urna postavka velja in se obračunava za študentsko delo, opravljeno po 1. juliju 2017.

Študentsko delo se ne sme opravljati, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v drugem odstavku 13. člena v primeru obstoja elementov delovnega razmerja prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, razen če tako določa zakon. Kršenje te prepovedi ZDR-1 sankcionira kot prekršek. Študentsko delo se torej ne sme opravljati, kadar so podani elementi delovnega razmerja.

Glede na definicijo delovnega razmerja (po ZDR-1) so njegovi bistveni elementi naslednji:
  • prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca,
  • osebno opravljanje dela,
  • opravljanje dela za plačilo,
  • nepretrgano opravljanje dela,
  • opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
V kolikor študent izpolnjuje zgoraj omenjene elemente, ki pomenijo delovno razmerje, ga mora delodajalec zaposliti. Pri tem je pomembna je predvsem začasnost oziroma občasnost dela dijakov in študentov. To je bistven razlikovalni znak v razmerju do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju. Kot poudarjajo na pristojnem ministrstvu, se študentsko delo opravlja za določen krajši čas ali od časa do časa.
 
Delodajalec mora voditi tudi evidenco dejansko opravljenih ur študentskega dela. Seštevek teh ur mora biti enak skupnemu številu opravljenih ur na napotnici, pojasnjujejo na Ministrstvu za delo. Dodajajo še, da delodajalci ne smejo pozabiti na upoštevanje določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti in o odškodninski odgovornosti. Prav tako morajo poskrbeti za varstvo in zdravje pri delu (Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1).
 
Prispevki in dajatve

Študentsko delo je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od te vrste dela pa se prav tako plačujeta koncesijska in dodatna koncesijska dajatev.

Na znesek na napotnici delodajalci plačajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,85 %), prispevek za zdravstveno zavarovanje (6,36 %), prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini (0,53 %), koncesijsko dajatev (16,00 %) in dodatno koncesijsko dajatev (2,00 %). Od zneska na napotnici pa dijak oziroma študent plača prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,5 %).

Prispevke in dajatve od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov obračuna in poravna posrednik ob izvedbi plačila dijaku oziroma študentu.

VIR: www.data.si

sreda, 30. avgust 2017

DDV obravnava provizije pri prodaji »bitcoinov«

Virtualna valuta „bitcoin“ se uporablja predvsem za plačila po internetu med fizičnimi osebami in nekaterimi internetnimi trgovinami, ki to valuto sprejemajo. Ta virtualna valuta nima le enega izdajatelja, ustvarja se neposredno po spletu, s posebnim algoritmom.

Sistem virtualne valute „bitcoin“ zagotavlja anonimno lastništvo in prenose vrednosti „bitcoin“ znotraj omrežja uporabnikov z naslovi „bitcoin“. Naslov „bitcoin“ se lahko primerja s številko bančnega računa. Pri menjavi bitcoinov, torej virtualne valute v običajno (na primer EUR), se zaračunavajo provizije. V zvezi s tem se postavlja vprašanja ali so te provizije za namene DDV oproščene plačila DDV ali ne.

Skladno z 4 d točko 44. člena ZDDV-1 so transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo, oproščene plačila DDV.
Skladno s stališčem FURS, pred 22.10.2015 je veljalo, da provizije, zaračunane za nakup bitcoinov v zameno za evre, ni možno oprostiti v skladu s 4. d) točko 44. člena ZDDV-1, saj »bitcoin« ne predstavlja zakonitega plačilnega sredstva. Provizija za opravljeno storitev menjave je bila tako predmet obdavčitve z DDV, pri čemer pa je FURS že takrat poudaril, da bo v zvezi s tem potekala še razprava na nivoju EU.

Razprava je potekala v okviru zadeve C-264/14 Skatteverket proti Davidu Hedquistu, ko je Sodišče EU odločilo, da je potrebno:
- člen 2(1)c Direktive Sveta 2006/112/ES (v nadaljevanju: Direktiva o DDV) razlagati tako, da štejejo za opravljanje storitev za plačilo tudi transakcije menjave običajnih valut za enote virtualne valute »bitcoin« in obratno, ki se opravljajo proti plačilu zneska, ki ustreza razliki med ceno, po kateri zadevni izvajalec transakcij kupi enote valute, in ceno, po kateri jih proda strankam;
- člen 135(1)(e) Direktive o DDV razlagati tako, da je opravljanje storitev, kot so menjava običajnih valut za enote virtualne valute »bitcoin« in obratno, ki se opravljajo proti plačilu zneska, ki ustreza razliki med ceno, po kateri zadevni izvajalec transakcij kupi enote valute, in ceno, po kateri jih proda strankam, transakcija, ki je v skladu s to določbo oproščena plačila davka na dodano vrednost. 

Skladno z razlago navedenega člena 135(1)(e) Direktive o DDV v zadevi C-264/14 je namen oprostitve finančnih transakcij zlasti ta, da se odpravijo težave, povezane z določitvijo davčne osnove in zneska DDV, ki se lahko odbije v okviru obdavčitve finančnih transakcij. Te težave so lahko v posebnem primeru transakcij kot so transakcije menjave, enake, ne glede na to, ali gre za menjavo tradicionalnih valut, ki so običajno oproščene na podlagi člena 135(1)(e) Direktive o DDV ali menjavo teh valut v virtualne valute, ki čeprav niso zakonito plačilno sredstvo, pomenijo plačilno sredstvo, ki ga sprejmeta stranki določene transakcije.

Virtualna valuta »bitcoin« na podlagi zadevne sodbe predstavlja neposredno plačilno sredstvo med subjekti, ki jo sprejmejo, zato je transakcija menjave v zvezi z njo, ki se šteje za opravljanje storitev za plačilo, oproščena plačila DDV v skladu s 4. d) točko 44. člena ZDDV-1 (člen 135(1)(e) Direktive o DDV).

Posledično je FURS v obvestilu »Obravnava provizije pri prodaji “bitcoinov” po ZDDV-1« zavezance obvestil, da se stališče FURS od 22.10.2015 (ko je bila sprejeta sodba) spreminja, saj so provizije zaračunane pri menjavi virtualne valute »bitcoin« v običajno valuto oproščene plačila DDV skladno s 44. členom ZDDV-1.

VIR: findinfo.si

torek, 29. avgust 2017

Novo vrednotenje nepremičnin predvidoma jeseni 2018


Geodetska uprava RS (Gurs) bo prihodnje leto izvedla novo generalno vrednotenje nepremičnin v državi. Sledila bo določilom novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, če bo ta sprejet do konca letošnjega leta. Vlada ga je sicer že potrdila.

Obvestila o vrednostih nepremičnin po novem sistemu lahko lastniki pričakujejo decembra 2018, pojasnjujejo na Ministrstvu za finance. Lastniki bodo po novem lahko pri določanju vrednosti nepremičnin sodelovali. Najprej pri oblikovanju modelov vrednotenja, nato pa z morebitnim uveljavljanjem posebnih okoliščin, ki jih modeli ne bodo upoštevali.

Vrednotenje nepremičnin po novem sistemu prihodnje leto

Letos septembra bo indeksacija izvedena še na podlagi trenutno veljavnega zakona, nato pa bo prihodnje leto sledilo novo generalno vrednotenje nepremičnin. Po novem sistemu namreč ne bo več vsakoletne indeksacije vrednosti in generalnega vrednotenja na štiri leta. Predvideno je namreč preverjanje modelov za vrednotenje nepremičnin na vsaki dve leti.

V kolikor novi zakon, katerega predlog je vlada že potrdila, ne bo sprejet do konca leta, se bo novo vrednotenje nepremičnin spet opravilo po trenutno veljavnem zakonu. Ta pa ima pomanjkljivosti. Med drugim lastnikom ne omogoča sodelovanja pri vrednotenju, kar pa novi zakon popravlja. 
 
Lastniki naj podatke preverijo čim prej

Na ministrstvu pričakujejo, da bodo lastniki nepremičnin obvestila z novimi pripisanimi vrednostmi prejeli decembra 2018. Kot pojasnjujejo, obvestila ne bodo upravni akti, ampak le informacija lastniku. V njih pa bo med drugim navedeno tudi, kateri organ je pristojen za spreminjanje katerega podatka.

Da bo vrednotenje nepremičnin čim bolj realno, so ključni točni podatki o nepremičnini, ki morajo ustrezati dejanskemu stanju. Zato na finančnem ministrstvu lastnikom svetujejo, naj preverijo podatke v evidencah, za kar pa ni treba čakati na sprejem novega zakona. Podatke lastniki lahko uredijo že sedaj.

Pripisani vrednosti nepremičnine se bo lahko ugovarjalo

V skladu s predlogom zakona bo ugovor zoper pripisano vrednost mogoč z uveljavljanjem posebnih okoliščin. Upravičenost spremembe vrednosti bodo organi presojali ob pomoči posebne strokovne komisije. Upoštevale pa se bodo okoliščine, ki bi pripisano tržno vrednost spremenile za vsaj 20 odstotkov.
 
VIR: www.data.si

ponedeljek, 28. avgust 2017

Novosti pri poročanju o gostih in prenočitvah

AJPES bo v skladu s 15.b členom Zakona o gostinstvu in 2. členom Pravilnika o registru nastanitvenih obratov s 1.12.2017 vzpostavil in upravljal Register nastanitvenih obratov (v nadaljevanju: register), v katerega izvajalci nastanitvene dejavnosti (v nadaljevanju: zavezanci) vpisujejo nastanitvene obrate. Nastanitveni obrati so:

  • gostinski obrati, ki gostom nudijo nastanitev (hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi ter kampi),
  • prostori za goste pri sobodajalcih,
  • kmetije (nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji), ki gostom nudijo nastanitev in marine.

Poročanje o gostih in prenočitvah (eTurizem)Izvajalci nastanitvene dejavnosti bodo v prehodnem obdobju podatke o gostih in prenočitvah (iz knjige gostov), začeli poročati prek spletne aplikacije eTurizem ali prek spletnega servisa AJPES s prvim dnem naslednjega meseca po vpisu v RNO, torej od 1. 1. 2018 dalje.

AJPES bo s 1. 12. 2017 vzpostavil spletno aplikacijo eTurizem za poročanje podatkov o gostih in prenočitvah (iz knjige gostov) za namen vodenja evidence gostov, za namen spremljanja obračuna in plačila turistične takse ter za statistične namene.

Po novem se bodo podatki poročali samo prek spletnega portala AJPES in ne več ločeno Policiji, Statističnemu uradu Republike Slovenije (SURS) in občinam. 

Izvajalci nastanitvene dejavnosti:

dnevno poročajo podatke o gostih in prenočitvah - najpozneje v 12 urah po prihodu gosta,
-  mesečno poročajo statistične podatke - za pretekli mesec.

Vsebina podatkov, ki se bo poročala prek spletnega portala AJPES, je opredeljena v Zakonu o prijavi prebivališča (ZPPreb-1), način in vsebina posredovanja podatkov pa v Pravilniku o prijavi in odjavi gostov.

Zavezanci za poročanjeZavezanci za poročanje so izvajalci nastanitvene dejavnosti (gostitelji oziroma od njih pooblaščene osebe), katerih nastanitveni obrati so vpisani v Register nastanitvenih obratov.

Zavezanci poročajo dnevne in mesečne podatke prek spletne aplikacije eTurizem oziroma spletnega servisa za vsak posamezni nastanitveni obrat, ki ga upravljajo

VIR: Ajpes

četrtek, 24. avgust 2017

Največji delež kršitev na področju plač

Inšpektorat Republike Slovenije za delo je v letu 2016 opravil 14.691 inšpekcijskih ogledov, ugotovili 33.360 kršitev ter na podlagi teh izdali 10.791 ukrepov in izrekli za približno 3,3 milijona EUR glob.

V letu 2016 so prejeli 5342 novih prijav s področja delovnih razmerij in obravnavali kar 5013 kršitev, povezanih s plačili za delo. Kršitve so bile večinoma povezane z neizplačili plač in regresov za letni dopust.
Tudi na področju varnosti in zdravja pri delu so razmere zaskrbljujoče, saj se delež kršitev v zadnjih letih zvišuje. Najpogosteje so kršitve povezane z izjavo o varnosti z oceno tveganja, usposabljanjem delavcev za varno delo ter splošnim zagotavljanjem zdravja delavcev.
Na področju socialnega varstva so na inšpektoratu prejeli za 31 odstotkov več pobud za inšpekcijske nadzore kot v preteklem letu. Opravili so kar 214 inšpekcijskih dejanj in ukrepali v 40 primerih.

VIR: http://www.kado.si/

sreda, 23. avgust 2017

Univerzalni temeljni dohodek: Kdaj ga bomo prejeli?


Univerzalni temeljni dohodek bi lahko vsakemu Slovencu prinesel fiksni mesečni dohodek, ne glede na starost ali socialni status. Njegova uvedba pa bi utegnila nadomestiti nekatere do zdaj uveljavljene dodatke, denimo denarno nadomestilo za brezposelnost, varstveni dodatek ali pa očetovsko nadomestilo. Bomo do konca koledarskega leta kaj bolj jasno vedeli, ali lahko univerzalni temeljni dohodek v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi Slovenci?
Kaj sploh je univerzalni temeljni dohodek (UTD)?

Univerzalni temeljni dohodek je koncept za prerazporeditev državnega dohodka. Z njim bi se prav vsem državljanom, ne glede na njihov socialni status in na njihovo starost, zagotovil enak, fiksni mesečni dohodek. Višina tovrstnega dohodka se določa glede na zmožnost države. Raziskava dr. Valerije Korošec je sicer dokazala, da bi lahko univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji, če bi bil uveden, znašal 300 evrov. Prejemali bi ga vsi državljani Slovenije, a na različen način.

Finska je sicer prva evropska država, ki je z letom 2017 poskusno uvedla univerzalni temeljni dohodek. Tega bo dve leti prejemalo dva tisoč naključno izbranih brezposelnih oseb, mesečno pa znaša 560 evrov. O temeljnem dohodku razmišljajo tudi na Nizozemskem, v Švici in Kanadi.

Univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji
Parlamentarni Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na eni izmed junijskih sej razpravljal o možni uvedbi temeljnega dohodka v Sloveniji.

Davor Dominkuš je v imenu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na seji odbora povedal, da je razprava o univerzalnem temeljnem dohodku upravičena, saj naslavlja več izzivov, ki so povezani s spremembami na trgu dela, s proizvodnjo, digitalizacijo, negotovimi oblikami zaposlitve, dolgoživo družbo. Prav tako je univerzalni temeljni dohodek tema razprav v vseh razvitih državah. »Sodi v okvir prizadevanj za modernizacijo socialne države, ki vemo, da je že nekaj časa v krizi, da jo bo treba spremeniti, posodobiti. Uvedba univerzalnega temeljnega dohodka je eden možnih odgovorov za zagotavljanje dohodkovne varnosti prebivalcev oziroma državljanov,« je še dodal Dominkuš.

Razprava je postregla s sklepom, da odbor predlaga Vladi, naj do konca letošnjega leta pripravi analizo možnosti uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji. Takrat bo torej znanega več o možnostih za uvedbo fiksnega dohodka pri nas.

VIR: www.data.si

torek, 22. avgust 2017

DDV in najem (tudi) poslovnih prostorov

Dejavnost oddajanje nepremičnin v najem je praviloma, po Zakonu o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) oproščena dejavnost. To pomeni, da v kolikor podjetje zaračunava najemnino (fizičnim ali pravnim osebam), od nje ne sme obračunati DDV. Na podlagi 44. člena ZDDV-1 so izvzeti (iz oprostitve) najemi določenih nepremičnin:

  • nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju;
  • dajanja v najem garaž in površin za parkiranje vozil;
  • dajanja v najem trajno instalirane opreme in strojev;
  • najema sefov;
Od navedenih je potrebno zaračunati DDV po predpisani stopnji.

Po ZDDV-1 ima podjetje (najemodajalec) možnost obračunavanja DDV ne glede na zgoraj napisana dejstva, vendar le v primeru, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
  • najemnik je davčni zavezanec z veljavno ID številko za DDV
  • najemnik bo prostore (nepremičnino) uporabljal za opravljanje obdavčene dejavnosti
  • najemnik ima pravico do odbitka celotnega vstopnega DDV
  • najemodajalec in najemnik sta pred izročitvijo nepremičnine podpisala izjavo o obračunavanju DDV(45. člen ZDDV-1) in jo poslala vsak svojemu davčnemu uradu (preko portala eDavki).
V kolikor so izpolnjenih vsi našteti pogoji lahko najemodajalec za najem nepremičnine zaračunava tudi DDV po predpisani stopnji in najemnik si le-tega seveda lahko odbije.

VIR: www.data.si

ponedeljek, 21. avgust 2017

Krajša napotitev na delo bo izenačena s službeno potjo

Predlog sprememb Zakona o dohodnini (ZDoh-2) predvideva, da bo krajša napotitev na delo v tujino davčno izenačena s službeno potjo. To pomeni, da se povračila stroškov, povezanih z napotitvijo, ne bodo vštevala v davčno osnovo, če napotitev traja največ 30 dni. 


Zakaj bo napotitev na delo izenačena s službeno potjo?


Za tovrsten predlog oziroma spremembo zakonodaje so se na finančnem ministrstvu odločili zaradi že sprejetega zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Veljati bo začel s prvim januarjem prihodnje leto. Zakon odpravlja časovno razmejitev med napotitvijo na delo in službeno potjo. Po novem se bo to presojalo na podlagi vsebine, pri tem pa se bo upoštevala registrirana dejavnost podjetja.

Do sedaj se je to presojalo po pravilniku obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta določa, da je službena pot krajša od treh mesecev. Daljša pot zaposlenega v tujino pa se obravnavana kot napotitev na delo v tujino.

Kot so zapisali v predlogu zakona, je cilj predlaganih sprememb preprečiti zlorabe, ki so se in se še dogajajo. V praksi so bile namreč zaznane zlorabe sistema napotitev na delo v tujino.

Delodajalci so delavce napotili na delo v tujino v okviru službenega potovanja, čeprav bi po vsebini opravljenega dela lahko šteli, da je bil delavec napoten na začasno delo v tujino. Razlog za takšne zlorabe je v različni davčni obravnavi povračil stroškov prehrane, prevoza in prenočišča.
Trenutno namreč velja (44. člen ZDoh-2), da če je delavec na službeni poti v tujini, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem. Kot so dnevnica, povračilo stroškov prevoza vključno s povračilom stroškov za uporabo osebnega vozila delavca za službene namene (kilometrina) in povračilo stroškov za prenočišče. Če pa je delavec napoten na začasno delo v tujino, se povračila omenjenih stroškov delavcu vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

V katerem primeru bo napotitev na delo enaka službeni poti?

Glede na predlagane spremembe zakona o dohodnini se napotitev na delo v tujino v neprekinjenem trajanju do največ 30 dni šteje za službeno potovanje. To pomeni, da se povračila stroškov v zvezi s tovrstnimi napotitvami ne vštevajo v davčno osnovo do višin, kot so določene za povračila stroškov v zvezi s službeno potjo (2. člen predloga zakona).
VIR: www.data.si

petek, 18. avgust 2017

Sedem korakov za uspešno telefonsko komunikacijo

Uspešno telefonsko komuniciranje je spretnost, ki se je lahko naučimo. Poznavanje komunikacijske teorije omogoča razvoj osebne in unikatne tehnike komuniciranja, ki bo zadovoljila tako naše potrebe kot tudi potrebe tistih, s katerimi bomo vršili telefonsko komunikacijo.

Ker za uspešno komuniciranje ni dovolj hoteti, treba je tudi znati, smo osnove za uspešno telefonsko komuniciranje povzeli v osnovnih 7 korakov. 

Preden obdelamo 7 enostavnih korakov, s pomočjo katerih bodo vaši telefonski pogovori kvalitetni in uspešni, naj izpostavim še dva predpogoja, ki vplivata na uspešno telefonsko komuniciranje. Prvi: za uspešno komuniciranje sta potrebni dve strani. Drugi: potrebna je obojestranska volja za komuniciranje.

Ko sta oba izpolnjena steče srčna komunikacija, katere kvaliteto lahko stopnjujete z uporabo enostavnih 7 korakov:  

1.Bodite dober poslušalec 
Človek ima dvoje ušes in ena usta. Za uspeh v telefonski komunikaciji je veščina poslušanja izredno pomembna. Preko telefona komuniciramo z besedami. Ločiti sporočilo od besed, pa je ključna lastnost mojstra telefonske komunikacije. Mojster namreč zelo dobro ve, da sta vsebina in sporočilo pogosto zelo drugačna od besed.

Človek navadno pove veliko več, kot hoče: z besedami izrazimo le 8-odstotkov, z načinom govora tj. hitrostjo govora, poudarki, višino ter barvo glasu pa kar 33-odstotkov.

Če želite biti dober poslušalec, ne poslušatej izključno kaj človek govori, poslušajte tudi kako govori.  

2. Spoznavajte ljudi
Težko si je predstavljati, da je nekdo uspešen v komunikaciji, ne da bi vsaj malo poznal ljudi. Mojster telefonskega komuniciranja dobro ve, da je spoznavanje ljudi »garanje«, kaj hitro se namreč zgodi, da s kilometrino, ki jo v komuniciranju ima, spoznavanje ljudi zamenja z »ustvarim si mnenje o ljudeh«, še preden jih spozna.

Kar predstavlja zelo spolzka tla za uspešno komunikacijo.

»Ustvariti si mnenje« na podlagi zgodovine stranke, zapisanih opomb, tega kar si o stranki slišal od drugih je past, v katero se ujame veliko posameznikov na poti k mojstrstvu v telefonski komunikaciji.
3. Opazujte

Opazovanje pomeni spremljati vsa zavestna kot tudi podzavestna znamenja, jih presoditi in spremeniti v uporabno vsebino. Človek se namreč nenehno razkriva ali kot radi rečemo, daje signale. Vendar so ti signali uporabni le toliko, kolikor si jih sam sposoben dojeti.

Opazovanje se ne nanaša samo na sogovornika, ampak tudi na vas, na vaše občutke, misli in energijo, ki jo občutite (in hkrati ustvarjate) med telefonskim pogovorom! Sledenje tem informacijam, njihovo zapisovanje in analiza predstavljajo odlične smernice za mojstrjene tvoje komunikacije. 

4. Ne kradite časa
Preden izvedete telefonski pogovor, si vzemite čas za razmislek. Na pogovor, njegovo vsebino se temeljito pripravite. V času priprave ne izpustite nobene od 7 točk telefonskega pogovora, prav tako razmislite o tem kakšen odgovor si želiš.

Glede na vse informacije, ki jih imate o sogovorniku razmislite kaj lahko rečete in kako, da boste dosegli želeni zaključek.

Trajno neugoden vtis boste na sogovornika naredil z zapravljenem njegovega časa (prepogosti premori, uporaba mašil, nepovezane misli …) Temeljita priprava na pogovor in poslušanje sta vaša največja zaveznika na poti k uspehu.

5. Prilagodite se sogovorniku
V času telefonskega pogovora posnemajte svojega sogovornika v naslednjih točkah: hitrosti – tempo govora, glasnosti in uporabljenih izrazih – besedah.

S tem boste znotraj telefonskega pogovora ustvaril okolje v katerem se bo tvaš sogovornik počutil domače in varno. V takem okolju vam bo sogovornik veliko več zaupal ali kot radi rečemo »se bo odprl«.

6. Mislite tisto, kar komunicirate 

Vaše misli vplivajo na izbor besed, ki jih v telefonski komunikaciji uporabite.
V 4. koraku smo opisali kako pomembna je priprava na telefonski pogovor. Pravi mojster komuniciranja poleg priprave na pogovor stavi tudi na izbor misli in besed. Pozitivno razmišljanje vas pripelje do izbora pozitivnih besed, te vam pomagajo najprej do dobrega počutja in nato do želenega rezultata.
Vztrajnost je vrlina uspešnih v telefonski komunikaciji. Brez potrpežljivosti in volje ni uspeha.
Prevečkrat si namreč na poti do odlične telefonske komunikacije rečemo, pa saj tega ne znam in ne zmorem ali ne najdem pravih besed, a vse kar v takem trenutku potrebujemo, ob upoštevanju vseh do sedaj navedenih korakov, je potrpežljivost. 
7. Srčno pohvalite
Pristna in srčna pohvala sogovornika je odraz mojstrstva v telefonski komunikaciji. Zakaj? Pristno pohvalo lahko sogovorniku izrečeš samo pod enim pogojem. Katerim? Če si mu namenili pozornost, torej če si ga poslušal oziroma slišal.
Lažna pohvala se hitro obrne proti tevam, saj jo sogovornik navadno zelo hitro opazi in tako zgubi zaupanje.
Srčna pohvala ustvari dobro »ozračje« za nadaljevanje oziroma zaključevanje telefonskega pogovora.
Komuniciranje je komuniciranje človeka s človekom (H2H komunikacija) torej bolje kot bomo poznali sebe in sogovornika, bolje bo tekla telefonska komunikacija. Zaupanje, zanesljivost in znanje so temelji uspešne telefonske komunikacije.

VIR: http://www.kontaktni-center.org

četrtek, 17. avgust 2017

Finančni inšpektorji: Kaj pregledujejo in kakšna pooblastila imajo?


Ena izmed temeljnih nalog Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) je opravljanje finančnega nadzora. Veste, kakšna pooblastila imajo finančni inšpektorji?

Finančni inšpekcijski nadzor je lahko celostni ali delni. V prvem primeru finančni inšpektorji pregledajo vsa področja poslovanja, v drugem le nekaj izbranih področij. 

Ali se finančni inšpektorji napovejo?

Finančni inšpekcijski nadzor se načeloma vedno začne z vročitvijo sklepa o nadzoru. Finančni inšpektorji pa delo oziroma nadzor začnejo opravljati po poteku osmih dni od vročitve sklepa. Torej se lahko na njihov prihod pravočasno pripravite. Seveda pa ni nujno, da se finančni inšpektorji vedno napovejo. Brez predhodne najave vas inšpektor lahko obišče, če bi bil ogrožen namen inšpekcijskega nadzora.

Finančni inšpektorji vas bodo obiskali v delovnem času

Finančni inšpekcijski nadzor se opravlja v poslovnih prostorih zavezanca, ki opravlja dejavnost. Lahko pa tudi v poslovnih prostorih, kjer se zanj vodijo oziroma hranijo poslovne knjige in druge evidence, če se te ne vodijo oziroma hranijo pri njem, oziroma v prostorih pooblaščenca, ki ga je določil zavezanec. Finančni inšpektorji pa vas lahko obiščejo tudi v stanovanju. A le v primeru, če je vaše stanovanje tudi sedež ali poslovni prostor vašega podjetja.

Nadzor se praviloma vedno opravlja v poslovnem delovnem času. Izven delavnika pa le, če zavezanec na to pristane ali je to nujno potrebno zaradi samega namena inšpekcijskega nadzora.
 
Za kako dolgo nazaj vas lahko finančni inšpektorji pregledujejo?


Pri podjetjih, ki niso velika, in pri samostojnih podjetnikih obsega nadzor največ tri predhodna obdobja (če gre za obračunsko obdobje, ki je enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu) oziroma največ 36 mesecev.

Pri velikih gospodarskih družbah se praviloma nadzor nadaljuje od zadnjega obdobja, za katerega je bil opravljen predhodni nadzor. Seveda finančni inšpektorji lahko pregledujejo tudi druga obdobja, če obstaja sum zmanjšanja obveznosti zaradi neplačila.

Sicer pa je finančni inšpekcijski nadzor dopusten do zastaranja pravice do odmere obveznosti. Pravica do odmere davka pa zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.
Pri tem na FURS opozarjajo na posebnost v primeru, ko gre za nadzor nenapovedanih prihodkov. Takšen postopek je dopusten za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden.

Kakšna pooblastila imajo finančni inšpektorji?


Pooblastila, ki so zakonsko določena, finančnim inšpektorjem omogočajo, da učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge. Finančni inšpektorji med drugim lahko ugotavljajo identiteto osebe in status zavezanca, zahtevajo predložitev različnih podatkov in dokumentov, fotografirajo in snemajo. Poleg tega lahko zasežejo določeno dokumentacijo, vstopajo na zemljišča, v prostore in objekte, lahko tudi pregledujejo osebe in uporabljajo prisilna sredstva, kršitelja pa celo lahko zadržijo. V določenih primerih je finančnim inšpektorjem dovoljeno tudi prepovedati opravljanje dejavnosti in zapečatiti poslovne prostore, poslovne knjige in drugo podjetnikovo dokumentacijo.

VIR: www.data.si

sreda, 16. avgust 2017

Kakšne so zakonite in pogodbene zamudne obresti?

Zakonite zamudne obresti so zakonsko predpisana posledica zamude izpolnitve obveznosti. Pogodbene zamudne obresti pa so tiste, za katere se dogovorita stranki v pogodbi, ločeno od zakonskega predpisa. Stranki lahko tudi izključita veljavo zakonitih obresti.

Kakšna je razlika med pogodbenimi in zakonitimi zamudnimi obrestmi in koliko znašajo?

Obresti dejansko pomenijo ceno za uporabo denarja. Iz tega sledi, da lahko obresti obračunamo samo na denarne obveznosti. Poznamo različne kategorije obresti; pogodbene, zakonske zamudne, pogodbene zamudne in procesne obresti.

Pogodbene obresti pomenijo ceno obveznosti in lahko trajajo že v času pred zapadlostjo obveznosti. Takšne obresti so navadne pri posojilih, kjer se obračunajo na mesečni ali letni bazi v času, preden je potrebno posojilo dejansko vrniti.

Pogodbene zamudne obresti so tiste, ki se začnejo šteti s prvim dnem zamude. Ta nastane naslednji dan po zapadlosti obresti. Stranki sami določita, koliko znašajo in kako se obračunajo.

Zakonite zamudne obresti so tiste, ki jih določa zakon in veljajo, če se stranki ne dogovorita drugače. Bistvena funkcija zamudnih obresti je plačilo za uporabo denarja, ter pribitek, ki dolžnika spodbuja k čim hitrejši izpolnitvi. Zakonske zamudne obresti so urejene v Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1). 

Zakon, ki ga sestavlja le par členov, določa naslednje:
  • Predpisana obrestna mera je obrestna mera, ki se obračuna na letni ravni. Po njej se obrestujejo denarne (ne pa druge) obveznosti, pri tem pa se štejejo od dneva nastanka zamude do dneva plačila.
  • Zakonito obrestno mero lahko stranki izključita s pogodbenim določilom.
  • Trenutno znaša predpisana obrestna mera zamudnih obresti 8 odstotnih točk. Slednja se lahko prišteje dogovorjenim obrestim, ki niso vezane na zamudo (pribitek). Aktualni podatki so na voljo na naslednji povezavi.
  • Nekoč je veljala tudi vodilna obrestna mera ECB, ki pa od marca 2014 znaša 0%.
  • Predpisana obrestna mera velja za šestmesečno obdobje, ki se začne s 1. januarjem oziroma 1. julijem.
  • Vodilna obrestna mera je obrestna mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja.
  • Spremembe zakonite obrestne mere objavi Minister, pristojen za finance, ter Banka Slovenije.
Poleg omenjenega zakona pa morajo biti gospodarski subjekti seznanjeni tudi z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), ki ureja gospodarske pogodbe. Omenjeni zakon preprečuje zlorabe in omejuje določanje plačilnih rokov na 60 dni. Zakon se sicer ne nanaša neposredno na zamude, je pa dobro vedeti, da morajo plačilni roki med gospodarskimi subjekti praviloma znašati 60 dni.
Pri obravnavi obresti je pomemben tudi aspekt izračunavanja. Pri izračunavi obresti poznamo dve različni metodi: linearno in konformno metodo. Pri linearni metodi glavnica ostaja ista, prišteva pa se vsota obresti, pomnožena s časom zamude. Pri konformni metodi se obresti pripisujejo glavnici. Za dolžnika je bolj ugodna linearna metoda, za upnika pa konformna, ki pa ni dovoljena po Obligacijskem zakoniku, po katerem velja prepoved anatocizma oziroma prepoved obrestovanja obresti. Pomembno je tudi to načelo, da se obrestovanje ustavi, ko višina obresti doseže višino glavnice.

VIR: mladipodjetnik.si

ponedeljek, 14. avgust 2017

Kako je obdavčeno poslovanje s kriptovalutami?

Zanimanje za kriptovalute je v zadnjih desetih letih od njihovega prihoda na trg eksponentno naraslo. Bitcoin, etherum, ripple in mnoge druge valute z večanjem svoje monetarne vrednosti privabljajo vedno več investitorjev. Z nakupom (in prodajo) kriptovalute je mogoče nekaj zaslužiti. Kako pa je takšen zaslužek obdavčen? 

Obdavčitev je najprej odvisna od vrste davčnega zavezanca: 
  • fizična oseba;
  • fizična oseba, ki opravlja dejavnost (npr. samostojni podjetnik);
  • pravna oseba.
Pri fizični osebi je glede obdavčitve razlika tudi v tem, ali s kriptovalutami trguje ali jih kreira (tj. »rudari«).

Glede kriptovalut je treba vedeti tudi to, da se po slovenski zakonodaji ne štejejo niti za denarno sredstvo niti za finančni inštrument. 

I. Fizična oseba in obdavčitev njenega poslovanja s kriptovalutami

Fizična oseba lahko s kriptovalutami dosega dohodek na 3 načine:
  • dobiva plačilo s kriptovaluto;
  • trguje s kriptovalutami;
  • rudari kriptovalute.
1. DOHODEK JE IZPLAČAN S KRIPTOVALUTO

Če fizična oseba dobi za opravljeno storitev plačilo v obliki kriptovalute, se takšen dohodek obdavči kot dohodek, prejet v naravi. Višina dohodka, prejetega v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene v času, ko je dohodek prejet ali kako drugače dan na razpolago. Višina obdavčitve pa je odvisna od dejanske vsebine storitve, ki je bila opravljena (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, prenos premoženjskih pravic itd.). 

2. TRGOVANJE S KRIPTOVALUTAMI

Pri trgovanju s kriptovalutami fizična oseba ne plača davka. To pomeni, da vse, kar fizična oseba zasluži preko nakupovanja in prodajanja kriptovalut, vsak dobiček, ki ga na takšen način ustvari, ni predmet obdavčitve z dohodnino. 

3. RUDARJENJE KRIPTOVALUT

Rudarjenje je obdavčeno. Dohodek, ki ga fizična oseba dosega v obliki kriptovalut pri rudarjenju (tj. kreiranju kriptovalut), se obdavči kot drugi dohodek. To pomeni, da če je fizična oseba nagrajena za »delo rudarjenja« z npr. novimi bitcoini, bo takšen prirast premoženja pri tej osebi obdavčen z dohodnino kot drugi dohodek (povečala se bo davčna osnova za dohodnino). Višina dohodka se določi v evrih. Pri njenem določanju se upošteva vrednost kriptovalute v času, ko je dohodek prejet.
Če fizična oseba, ki opravlja dejavnost (samostojni podjetnik, zasebnik, kmet itd.), ustvari dobiček na podlagi trgovanja s kriptovalutami ali rudarjenja kriptovalut, se takšen dobiček obdavči kot dohodek iz dejavnosti in se v ničemer ne razlikuje od na druge načine ustvarjenih dohodkov oziroma dobička.

III. Pravna oseba in obdavčitev njenega poslovanja s kriptovalutami

Izrecne določbe, ki bi konkretno obravnavala dohodke, povezane s poslovanjem s kriptovalutami, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ne pozna. Davčna osnova se tako določi na podlagi prihodkov in odhodkov, ugotovljenih v izkazu poslovnega izida, pri čemer se upoštevajo računovodska pravila. Ta določajo, da se vrednost valute preračunava na dan prejema in da se dolgovi preračunavajo na dan bilance stanja.

VIR: https://mladipodjetnik.si

četrtek, 10. avgust 2017

Predlogi za podaljšan konec tedna

Praznični podaljšan konec tedna lahko izkoristite na veliko različnih načinov, pač odvisno od tega, kaj si želite ali kaj si lahko privoščite. Poleti ob vsaki priložnosti, ki jo ponudi nekaj prostih dni, najpogosteje pomislimo na kratke počitnice ob morju, a Slovenija s svojo bližnjo okolico ponuja tudi ogromno drugih priložnosti za zabavo, adrenalinske užitke, miren oddih in raziskovanje. Če se še niste odločili, kam bi jo mahnili za štiri dni, vam ponujamo nekaj dobrih idej.

Privoščite si pošten odmerek adrenalina


Adrenalinske počitnice niso več zgolj v domeni mladih samskih ljudi in parov, ampak se lahko s povišanim utripom srca zabavajo tudi cele družine.
  • Daljše počitnice si lahko privoščite ob Soči, ki so jo pred leti krstili za dolino adrenalina. Tam lahko uživate tudi v canyoningu, raftingu, hydrospeedu in vožnjah s kajakom.
  • Sami ali v dvoje se podajte na skok z elastiko s Solkanskega mostu ali s Podjunskega mostu v Avstriji, ki se pne kar 96 metrov visoko nad Dravo.
  • Odlično doživetje predstavlja zipline v Bohinju ali Planici, prav tako tandemski skoki s padalom v Lescah ali Bovcu.
  • Družine z nekoliko večjimi otroki čaka adrenalinska zabava v Planici ter v adrenalinskih parkih po Sloveniji in bližnji okolici – Pohorje, Bohinj, Ljubelj, Bovec. Pestra ponudba ima nekaj omejitev, predvsem pri starosti in/ali višini otrok, zato na spletu prej preverite, kje si boste lahko vsi člani družine dali duška.

Bombicaaaa!


Poleg morja ponujajo obilo mokrih užitkov tudi vodni parki. Tobogane vseh vrst, oblik in hitrosti, trampoline, tematske bazene in podobne atrakcije lahko najdete v termah in združite počitek staršev z zabavo za otroke ali pa se s prijatelji odpravite v enega od tematskih vodnih parkov. V Sloveniji so vodni parki del termalnih kompleksov, kjer lahko zabavo v vodi združite tudi z drugimi aktivnostmi, medtem ko so ponekod v tujini samostojni, s svojo velikostjo in pestro ponudbo pa omogočajo več dni mokre zabave, preden se toboganov in drugih atrakcij zares naveličate.
  • Slovenija: Aqualuna (Olimje), Terme Ptuj, Terme 3000, Terme Čatež
  • Hrvaška: Aquacolors, Istralandia in Aquapark (Istra)
  • Italija: Aqualandia, Aquasplash, Parco Padovaland
  • Avstrija: Alpski vodni park Sölden, Aquapulco (Linz)

Kolesarjenje z velikim K


Ljubiteljem kolesarstva lahko nekaj počitniških dni neverjetno hitro mine, pri tem pa ni važno, kakšne vrste kolesarji so. Ponudba je nadvse bogata in primerna za vse, od družin do pogumnih ljubiteljev spustov po vrtoglavo strmih in ozkih stezah. Slovenska turnokolesarska pot [https://ktk.pzs.si/stkp/] poteka po skoraj celi Sloveniji in je primerna za vse generacije. Ture po dobro urejenih, označenih in zanimivih kolesarske poteh si lahko med drugim privoščite tudi v Prekmurju, na Gorenjskem, v Slovenski Istri in na Dolenjskem, prekolesarite lahko Pohorske hribe in Koroško. Drznejši se boste s kolesi zapeljali skozi rudnik (podzemlje Pece) ali obiskali enega od kolesarskih oziroma Bike parkov (Kranjska Gora, Pohorje, Jamnica, Krvavec, Vogel, Golte, Rogla …), ki ponujajo raznolike možnosti za kolesarsko-adrenalinska doživetja.

Zabaviščni parki, akvariji in živalski vrtovi


Tako kot prvomajske počitnice bodo tudi mini avgustovske idealna priložnost za obisk katerega od zabaviščnih parkov, živalskih vrtov in akvarijev v bližnji okolici. Če so pred leti vsi drli le v Gardaland, je danes ponudba občutno pestrejša. Predvsem manjši in večji parki z različnimi tematikami in atrakcijami so v zadnjih letih zrasli kot gobe po dežju. Oglejte si nekaj najbolj zanimivih v bližnji kolici, preverite njihovo ponudbo na spletu in naredite načrt za obisk enega ali več njih:
  • Avstrija – Minimundus, Reptilienzoo, Prater, Fantasiana, Familienland
  • Nemčija – Legoland, München ZOO, Bayern Park, Europa Park
  • Francija – Parc Asterix, Disneyland, La Mer de Sable
  • Italija – Movieland, Gardaland, Canevaworld, Mirabilandia, Parco Natura Viva, Guliverlandia, Tropicarium park

Izberite kraj in ga temeljito raziščite


Namesto iskanja krajev, ki so najbolje prilagojeni vašim najljubšim aktivnostim, lahko uberete drugačno pot: najprej izberite lokacijo in potem raziščite lokalno ponudbo. Vsem dobro znano Gardsko jezero poleg zabaviščnega parka Gardaland ponuja še mnogo drugih zanimivih aktivnosti, od potapljanja, jadranja, windsurfinga do kolesarjenja, pohodništva in še bi lahko naštevali. Enako velja tudi za nekatere druge kraje in regije ter seveda vse evropske prestolnice, ki jih lahko obiščete sami, v dvoje ali z družino.

VIR: http://azimut360.si/

sreda, 09. avgust 2017

Delodajalci pogosto nimajo sprejetih ukrepov za varovanje delavcev pred vročino

Poleti, ko pritiska vročina, je marsikomu na delovnem mestu (pre)vroče. Naporno je zlasti tistim, ki opravljajo dela na prostem, saj so neposredno izpostavljeni visokim temperaturam in UV sevanju. Delovni inšpektorji ugotavljajo, da delodajalci pogosto nimajo sprejetih ukrepov za varovanje delavcev pred tveganji zaradi povišanih temperatur.
 
Že na licu mesta se dobro vidi, ali so delovni pogoji ustrezni, trdijo na inšpektoratu za delo. Kot so navedli za STA, so delovni inšpektorji do zdaj ugotovili 24 kršitev 25. člena pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, v celotnem letu 2016 so ugotovili 27 kršitev, v letu 2015 39, v letu 2014 pa 12. "Na področju varnosti in zdravja pri delu sicer na leto ugotovimo prek 20.000 kršitev," so ponazorili.

25. člen omenjenega pravilnika določa, da mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu (razen v hladilnicah). Prav tako je določeno, da mora za izpolnjevanje teh zahtev delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje, temperatura zraka v delovnih prostorih pa ne sme presegati 28 stopinj Celzija (razen v t. i. vročih delovnih prostorih).

Inšpektorji vse prejete prijave obravnavajo, zagotavljajo na inšpektoratu, pri čemer v nadzorih na podlagi prijav denimo glede toplotnega ugodja ugotavljajo, da delodajalci pogosto nimajo sprejetih ukrepov za varovanje delavcev pred tveganji zaradi povišanih temperatur. Po drugi strani pa opažajo, da delodajalci zagotavljajo delavcem dodatno pijačo, več odmorov, prilagodijo delovnik, zagotavljajo klime in druge ukrepe, ki izhajajo iz narave njihove dejavnosti.

Globe glede ocenjevanj tveganj in glede usposabljanj delavcev za varno delo znašajo od 2000 do 40.000 evrov za delodajalce ter od 500 do 4000 evrov za odgovorno osebo delodajalca. Za ugotovljene kršitve na gradbiščih znaša globa za delodajalca od 1251,88 do 12.518,80 evra ter za odgovorno osebo delodajalca od 125,19 do 1251,90 evra, so še navedli na inšpektoratu, kjer sicer pregleda nad vsemi delodajalci nimajo.

Za delo na prostem v Sloveniji ni posebnih predpisov, zakonodaja pa določa le, da mora delodajalec delavca zaščititi pred neugodnimi vremenskimi vplivi. S sprejetjem ustreznih preventivnih ukrepov je to vsekakor njegova dolžnost, so zatrdili na inšpektoratu. "Za katere ukrepe se bo odločil, je odvisno od konkretnih razmer in okoliščin, ukrepi pa morajo biti opredeljeni v njegovi izjavi o varnosti z oceno tveganja," so dodali.

Navodila, kako ravnati pri delu na prostem, so logična, a jih velja vsekakor ponoviti. O tem ozavešča tudi kampanja, ki so jo pripravili na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Z ustreznimi ukrepi, kot so organizacija delovnega časa, ureditev senčnih mest na deloviščih, zagotavljanje ustrezne zaščitne obleke in zaščitnih krem ter spodbujanje rednega nadomeščanja tekočine lahko delodajalci precej zmanjšajo tveganja za zdravje in omogočijo sorazmerno varno delo na soncu, opozarjajo.

Tisti, ki svoje delo opravljajo na prostem in so izpostavljenim UV sevanju sončnih žarkov, so tako med drugim gradbeni, cestni in pristaniški delavci, smetarji, kmetje, vrtnarji, ribiči, vzdrževalci električnega, vodovodnega in železniškega omrežja, poštarji, branjevke, gozdarji, solinarji, vozniki, varnostniki na parkiriščih, policisti in vojaki.

UV sevanje povzroča okvare, ki vodijo v razvoj kožnega raka, tveganje za zdravje pa predstavlja tudi dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, saj se lahko zgodi, da oseba zaradi prekomernega znojenja in nezadostnega vnosa tekočine ne more vzdrževati normalne telesne temperature. Lahko pride do dehidracije in pregrevanja telesa, posledica pa so slabost, glavobol, omotičnost, vročinski krči, v najtežjih primerih tudi vročinska kap.

VIR: https://www.findinfo.si

torek, 08. avgust 2017

Želite obdržati svoje zaposlene? Ne storite naslednjih napak

Direktorji in vodje oddelkov v podjetjih se pogosto pritožujejo, da jih njihovi najboljši kadri zapuščajo. Pri tem iščejo različne razloge in izgovore, saj se ne želijo soočiti s preprostim dejstvom: ljudje ne zapustijo službe, temveč svoje nadrejene. 

Situaciji, v kateri vaši najboljši zaposleni zapuščajo vaše podjetje, se lahko izognete – vendar se boste morali malce potruditi.
V nadaljevanju predstavljamo 9 napak, ki se jim morate izogibati, če želite ohraniti svojo ekipo – in najboljše posameznike v njej.

1. Nalaganje prevelikih količin dela

Zaposlene najbolj obremenijo prevelike količine dela. Za nadrejene je nalaganje različnih obveznosti na pleča najboljših kadrov izjemno mikavno, zato pogosto padejo v to past. Vendar se poskusite postaviti v njihovo kožo: svoje delo opravljajo odlično, za »nagrado« pa jih pričakajo nove naloge – tako so pravzaprav kaznovani za svojo učinkovitost.
Prav tako nalaganje prevelikih količin dela negativno vpliva na produktivnost zaposlenih. Študija univerze Stanford je pred kratkim pokazala, da se produktivnost posameznikov drastično zniža, če njihov delovni teden traja več kot 50 ur. Po opravljenih 55 urah dela pa je nadaljnje opravljanje nalog nesmiselno, saj so posamezniki že popolnoma izčrpani.
Če vseeno želite povečati količino dela, ki naj bi jo opravili vaši talentirani zaposleni, razmislite o tem, kako jih boste dodatno nagradili – na primer z dodatkom k plači, napredovanjem ali spremembo naziva. Če tega ne boste storili, bodo našli delodajalca, ki bo znal ceniti njihove sposobnosti in trud.

2. Ignoriranje doprinosov in kvalitetno opravljenega dela

Vodilni kadri v podjetju pogosto podcenjujejo vpliv preproste pohvale – še posebej če gre za najboljše zaposlene, ki so izjemno notranje motivirani. Ne pozabite, da vsakomur prija pohvala; to velja tudi za zaposlene, ki v svoje delo vlagajo veliko truda in energije.
Nadrejeni morate komunicirati s svojimi podrejenimi, da bi ugotovili, katere pozitivne spodbude najbolje vplivajo nanje – nekatere motivira povišica, druge pa javna pohvala. Ko si zaslužijo pohvalo, kar se pri najboljših kadrih lahko zgodi pogosto, jih torej pohvalite.

3. Pomanjkanje empatije oziroma čustvene inteligentnosti

Raziskave kažejo, da več kot polovica ljudi da odpoved zaradi odnosa z nadrejenim. V najboljših podjetjih tako skrbijo za to, da vodilni kadri uspešno usklajujejo svojo profesionalno in človeško stran ter da se osredotočajo na svoje delavce.
Takšni šefi se tako skupaj s svojimi zaposlenimi veselijo ob uspehih in pokažejo sočutje, ko se nekdo iz ekipe sooča s težavami. Nadrejeni, ki jim je vseeno za zaposlene, se bodo vedno soočali z velikim številom odpovedi. Za zaposlene je namreč nemogoče, da bi celo življenje delali za nekoga, ki ga zanima le njihova učinkovitost.

4. Ignoriranje zadolžitev in obljub

Če se zavežete, da boste opravili neko zadolžitev, poskrbite, da boste to res storili. Če bodo vaši zaposleni videli, da se držite rokov in izpolnjujete svoje obljube oziroma zadolžitve, vas bodo veliko bolj spoštovali – tako boste dokazali, da ste vredni zaupanja, kar je izjemno pomembno za vsakega šefa.
Če pa boste ignorirali svoje zadolžitve in se ne boste držali zastavljenih rokov, boste izgubili zaupanje svojih podrejenih. In če šef ne izpolnjuje svojih obveznosti, zakaj bi jih kdorkoli drug?

5. Zaposlovanje neprimernih ljudi

Dobri, delovni zaposleni želijo delati s podobnimi posamezniki. Zaposlovanje nekvalitetnih oziroma neprimernih kadrov negativno vpliva na motivacijo celotne ekipe.
Nagrajevanje neprimernih ljudi s napredovanjem je še bolj škodljivo. Delovni in učinkoviti zaposleni bodo užaljeni, če bodo namesto njih napredovali tisti kolegi, ki so na primer bolj glasni ali bolj iznajdljivi, v resnici pa cele dneve lenarijo.
 
 6. Zanemarjanje zanimanj zaposlenih

Talentirani kadri so strastni. Če jim ponudite možnosti, da se tudi v okviru službe ukvarjajo s tistim, kar jih zanima ali navdušuje, bodo veliko bolj zadovoljni s svojo službo, hkrati pa tudi bolj produktivni.
Kljub temu veliko direktorjev svoje zaposlene omejuje, saj se bojijo, da se bo njihova učinkovitost zmanjšala, če ne bodo osredotočeni le na svoje ozko zastavljene naloge.
Ta strah ni upravičen. Raziskave kažejo, da je za posameznike, ki širijo svoja obzorja in se ukvarjajo s svojimi zanimanji v okviru službe, značilno stanje zanosa, ko so popolnoma osredotočeni na izvajanje aktivnosti – v tem stanju so lahko celo do petkrat bolj produktivni kot ponavadi.

7. Pomanjkanje razvijanja veščin in kompetenc

Če direktorje soočimo z vprašanjem premajhnega posvečanja pozornosti, iščejo izgovore v avtonomiji, opolnomočenju in podobnih pojmih. Vsi ti izgovori pa so le to – izgovori. Dobri direktorji oziroma nadrejeni znajo voditi tudi najbolj talentirane zaposlene. Dobri šefi svojim zaposlenim posvečajo pozornost in jim nudijo povratne informacije.
Tudi najboljši kadri potrebujejo vodstvo – pomagate jim lahko pri iskanju področij, na katerih se lahko še izpopolnijo, in kompetenc, ki jih lahko še pridobijo. Talentirani zaposleni so izjemno veseli povratnih informacij, saj se na njihovi podlagi nenehno izboljšujejo.
Če ne boste posvečali pozornosti svojim najboljšim podrejenim, jim bo hitro postalo dolgčas – in sami veste, kam vodi dolgočasje.

8. Ignoriranje ustvarjalnosti

Najbolj talentirani delavci želijo aktivno izboljšati vse, česar se lotijo. Če jim onemogočite spreminjanje in izboljševanje stvari, ker ste zadovoljni s statusom quo, bodo hitro zasovražili svojo službo.
Zatiranje njihove notranje želje po izboljševanju ne omejuje le vaših zaposlenih, temveč tudi vas.

9. Pomanjkanje intelektualnih izzivov

Odlični šefi svoje zaposlene vodijo do uspešnega izpolnjevanja nalog, ki se zdijo na prvi pogled nemogoče. Namesto enostavnih ciljev svojim podrejenim zastavljajo izzive, ki jih silijo iz njihove cone udobja. Nato po svojih močeh pomagajo svojim zaposlenim pri doseganju ciljev oziroma soočanju z zastavljenimi izzivi.
Talentirani in inteligentni posamezniki, ki morajo stalno opravljati enostavne ali dolgočasne naloge, bodo kmalu poiskali službo, v kateri bodo soočeni z intelektualnimi izzivi.

Zaključek

Če želite v svojem podjetju obdržati najkakovostnejše kadre, morate temeljito razmisliti o svojem odnosu z njimi. Odlični zaposleni si lahko privoščijo izbirčnost, saj jim je na voljo veliko različnih priložnosti. Zato se morate potruditi, da si bodo želeli delati za vas.

VIR: https://mladipodjetnik.si