Če ti v Sloveniji kdo pripoveduje, da se ukvarja z digitalnim
marketingom, najverjetneje govori o oglaševanju na Googlovem in
Facebookovem oglasnem omrežju. Obenem ti bo povedal še, da je
strokovnjak za analitiko spletnega prometa in da morda upravlja s
Facebook profili svojih strank. Če tudi počne še kaj drugega, se zelo
verjetno drži samo tistega dela marketinga, ki označuje promocijo, in za
Kotlerja še ni slišal.
Promocija pa je le eden od P-jev v marketinškem spletu.
Po mojem mnenju gre za tisti del marketinga, ki se ga rešuje na koncu.
Ko smo prepričani v vrednost produkta za stranko. Na to podjetja pogosto
pozabijo …
Voditi stranko za nos?
Precej pogosto se srečam s podjetji, ki se zavedajo, da je
edinstvenost vrednosti, ki jo za stranko predstavlja njihov izdelek,
vprašljiva. Zavedajo se, da ni nobenih bistvenih razlik med njihovo
ponudbo in ponudbo konkurentov. Včasih celo je – v korist konkurenta. A
kljub vsemu bi radi vložili v promocijo in ne v prenovo edinstvene
vrednosti produkta. Hočem ali ne – v takih primerih vedno pomislim na
to, da me sprašujejo, če imam idejo, kako bi lahko s promocijo
pretentali stranko.
Dragi moji, minili so časi, ko si lahko stavil na nevedne stranke.
Teh praktično ni več. Danes so vse informacije le klik ali dva proč,
telefon z internetnim dostopom pa imamo ves čas v žepu oz. 150-krat
dnevno v roki. Staviti na neinformiranega in nevednega kupca v teh časih
se mi zdi norost. Danes ekonomski model družbe ne temelji več na
neinformiranosti kupcev. Današnji zmagovalci kot temeljno vrednoto
izpostavljajo popolno transparentnost ter brezmejno in učinkovito
širjenje informacij.
Pametni za druge, a svoje napake težko prepoznamo.
Vsi dobro razumemo tuje primere, kritično pogledati na svoj primer pa
se nam zdi praktično nemogoče. Mislimo, da lahko zadržimo razvoj in
ohranimo nevednega kupca. Razvoj poje tudi lastne otoke. Če ne vaš, jih
bo konkurentov …
Glasbenim založbam je sicer uspelo uničiti Napster, a s tem so
podaljšali prodajo zgoščenk zgolj za kratek čas. Niso želeli razumeti,
kaj so iskale stranke, kaj je bila nova vrednost zanje. Apple je to
razumel, uredil pravice z avtorji in izvajalci ter trgu ponudil iTunes. A
potrošniki smo šli sčasoma naprej. Zdaj hočemo za mesečno naročnino
neomejeno streamati glasbo preko Spotifya in podobnih servisov. Komu v
tej verigi bi pomagala zgolj promocija? Jaz mislim, da samo Spotifyu in
njegovim sodobnikom. Ostali so verjetno postali nekaj obrobnega. Če
sploh še ostajajo na trgu …
Pojejte svoje otroke!
V FrodXu se trudijo, da bi strankam ponujali tisto, česar drugje na trgu še ne dobijo. Ali pa vsaj ne tako enostavno, blizu in za denar, ki ga vzamemo oni. In zavedajo se sledilcev, ki sledijo njihovim stopinjam in poskušajo za manjši denar ponujati njihovo edinstvenost pred tremi leti. Z njimi lahko tekmujejo, tako da zmanjšujejo cene storitev in gredo v tekmo optimizacije svoje operacije ali pa da spet dodajo v ponudbo rešitve, ki bi si jih stranke želele, na trgu pa ni (veliko) ponudnikov, ki bi jih znali zagotoviti oz. bi imeli zanje primerljivo ponudbo. Običajno to pomeni, da se z vsakim takim korakom zgodbe, kjer se počasi nabirajo sledilci, mi pa dodajamo novosti, končujejo. Vsaj v ekonomskem smislu. Ne borimo se, da bi bili cenejši, temveč za to, da cenejši ne bi bili relevantni. No, vsaj primerljivi. Da ponudimo ekstra miljo, kot bi rekli Američani. Glede na posel, v katerem smo, se mi zdi ta pot bolj naravna. Čeprav z vsakim novim korakom razvoja naredimo vse tisto pred njim manj zanimivo …
V FrodXu se trudijo, da bi strankam ponujali tisto, česar drugje na trgu še ne dobijo. Ali pa vsaj ne tako enostavno, blizu in za denar, ki ga vzamemo oni. In zavedajo se sledilcev, ki sledijo njihovim stopinjam in poskušajo za manjši denar ponujati njihovo edinstvenost pred tremi leti. Z njimi lahko tekmujejo, tako da zmanjšujejo cene storitev in gredo v tekmo optimizacije svoje operacije ali pa da spet dodajo v ponudbo rešitve, ki bi si jih stranke želele, na trgu pa ni (veliko) ponudnikov, ki bi jih znali zagotoviti oz. bi imeli zanje primerljivo ponudbo. Običajno to pomeni, da se z vsakim takim korakom zgodbe, kjer se počasi nabirajo sledilci, mi pa dodajamo novosti, končujejo. Vsaj v ekonomskem smislu. Ne borimo se, da bi bili cenejši, temveč za to, da cenejši ne bi bili relevantni. No, vsaj primerljivi. Da ponudimo ekstra miljo, kot bi rekli Američani. Glede na posel, v katerem smo, se mi zdi ta pot bolj naravna. Čeprav z vsakim novim korakom razvoja naredimo vse tisto pred njim manj zanimivo …
Podobno se dogaja v vseh industrijah, kjer je rezultat proizvod. Ko
se bo Philips uveljavil s svojo pametno zobno krtačko, ki beleži in mi
poroča, kako učinkovito umivam zobe, in bomo starši prepoznali v
zbiranju podatkov o umivanju zob iz pametne krtačke pripomoček, ki
spodbuja otroke k večjemu veselju pri umivanju zob in bolj pravilnemu
umivanju, bodo vse “nepametne” zobne ščetke postale drugorazredna roba.
Lahko bodo samo še cenejše. Če bi takšno zobno ščetko naredili v
GlaxoSmithKline (Sensodyne, Aquafresh …) in bi “pojedli nekaj svojih
otrok”, se jim v biznis ne bi vmešal Philips. Mattel se je dovolj zgodaj
zavedal, da se nekdo z novim pristopom lahko loti njihovega biznisa, pa
so raje sami naredili Hello Barbie.
Tudi Amazon je znan po tem, da poje svoje otroke. In še vrsto globalnih
uspešnežev. Kaj pa vi – stavite na to, da boste cenejši, ali bi radi
strankam ponudili več?
VIR: http://bankazapodjetnike.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar