četrtek, 29. junij 2017

Ste že prijavili račun ali dohodke v tujini?

FURS davčne zavezance opozarja na obveznost prijave tujih dohodkov in plačilnih računov iz tujine. Dohodke iz tujine je treba napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine oziroma ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Če ta ni bil izdan, pa v letni napovedi za odmero dohodnine do 31. julija tekočega leta za prejšnje leto. Plačilne račune iz tujine prijavite na posebnih  obrazcih

Praviloma bodo do 30. junija 2017 v skladu z avtomatično izmenjavo podatkov iz tujine prejeli podatke o dohodkih iz zaposlitve, plačilih direktorjem, pokojninah, lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočih dohodkov ter produktih življenjskih zavarovanj za leto 2016. Do 30. septembra 2017 bodo prejeli tudi podatke o finančnih računih v tujini ter obrestih, dividendah in bruto iztržkih/odkupih, ki so bili doseženi in pripisani na račun.

Če davčni zavezanci ne bodo sami pravočasno napovedali dohodkov in prijavili računov iz tujine, bodo lahko zaradi neizpolnjevanja davčnih obveznosti sankcionirani. Kazni se je možno izogniti še, če se dohodke iz tujine napove po izteku predpisanega roka kot samoprijavo, najpozneje pa do začetka davčno inšpekcijskega nadzora, do vročitve odmerne odločbe ali do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. 
Podrobnejše informacije o napovedi tujih dohodkov so objavljene na spletni povezavi Mednarodno obdavčenje, več o prijavi finančnih računov iz tujine pa najdete na spletni povezavi  Vpis v davčni register in davčna številka pod rubriko Pogosta vprašanja in odgovori.

Vir: FURS

sreda, 28. junij 2017

Podjemno delo

Podjemna pogodba v praksi zajema vse vrste del, ki ne sodijo med avtorska dela. Sklenjena je za občasna in časovno omejena dela. 

Podjemna pogodba, ki je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), se sklene med podjemnikom (pogodbeni delavec) in naročnikom (delodajalec). Podjemnik se zaveže, da bo določeno delo opravil v določenem času, delodajalec pa ga bo na koncu v skladu z dogovorom za omenjeno delo plačal.

Obseg del, ki se lahko izvajajo na podlagi podjemne pogodbe je zelo širok. Gre tako za umsko kot tudi fizično delo. Pri določenih umskih delih podjemna pogodba meji na avtorsko pogodbo, saj ima lahko elemente avtorskega dela. Zato je kdaj bolj smiselno skleniti avtorsko pogodbo. 
Predmet podjemne pogodbe je sicer najpogosteje izdelava stvari (gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva pa tudi večjih investicijskih ureditev) oziroma popravilo stvari (obrtniške storitve).
  
Podjemna pogodba omogoča začasna dela tudi redno zaposlenim

Podjemno pogodbo lahko sklene fizična oseba z naročnikom, ki je lahko fizična ali pravna oseba. V praksi je lahko to zaposleni, ki pa ne sklene pogodbe s svojim  delodajalcem. Podjemna pogodba pa se lahko sklene tudi med delodajalcem in delavcem, ki sta že sklenila pogodbo o zaposlitvi, a le za dela izven opisa rednih delovnih nalog.
Podjemna pogodba je sklenjena za določen čas. Delo, za katerega podlaga je tovrstna pogodba, pa ne sme vsebovati elementov delovnega razmerja.

Kako je podjemna pogodba obdavčena?

Dohodek, prejet na podlagi podjemne pogodbe, sodi med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja.
Plačilo, ki ga torej posameznik prejme iz tovrstne pogodbe, sodi med njegove dohodke in je obdavčen z dohodnino.
Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove, ki je dohodek, zmanjšan za normirane strošek v višini 10 % in prispevke za socialno varnost.

Od dohodka se obračunajo in plačajo tudi prispevki za socialno varnost v odvisnosti od vključenosti prejemnika dohodka v zavarovanje:
  • prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 5. točki 17. člena ZZVZZ po stopnji 0,53 % od dohodka za opravljeno delo po podjemni pogodbi,
  • prispevek prejemnika dohodka za obvezno zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ po stopnji 6,36 % od dohodka,
  • prispevek prejemnika dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % in prispevek delodajalca (izplačevalca dohodka) po stopnji 8,85 % od dohodka, če je prejemnik dohodka zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2,
  • prispevek za posebne primere zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2 po stopnji 8,85 % od dohodka, če prejemnik dohodka ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.
Od dohodka se obračuna in plača tudi posebni davek na določene prejemke po stopnji 25 %.

Konkreten izračun lahko preverite tukaj.   
  
VIR: data.si  

torek, 27. junij 2017

Normiranci: Kakšna so tveganja za zlorabo sistema?

Finančni uradi zaznavajo različne primere tveganj za zlorabo sistema pri poslovnih subjektih, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov. Ta so lahko neposredno povezana z institutom normiranih odhodkov ali so zaradi tega instituta še izrazitejša. Na FURS opažajo tri vrste oziroma skupine tveganj.

 1.Tveganje prelivanja dobička od zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo po dejanskih prihodkih in odhodkih, k povezanemu zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo po normiranih odhodkih (Primer: Pravne osebe, ki ugotavljajo davčno osnovo po dejanskih prihodkih in odhodkih, naročajo storitve pri samostojnih podjetnikih z normiranimi odhodki, ki so hkrati lastniki pravne osebe ali pa so z lastniki v sorodstvenem razmerju ter druge podobne okoliščine.)

2. Tveganje prelivanja dohodkov iz zaposlitve v dohodke iz opravljanja dejavnosti (Primer: Zaposlene osebe registrirajo (popoldansko) dejavnost in s svojim delodajalcem sklenejo dodatne pogodbe o poslovnem sodelovanju (svetovanju), v katerih opredelijo storitve, ki se razlikujejo od opisa del iz pogodbe o zaposlitvi. Tako poleg osebnega dohodka delodajalcu zaračunavajo tudi druge storitve kot samostojni podjetniki ter druge pojavne oblike.)

3. Tveganje navidezno neodvisnih razmerij (Primer: Samostojni podjetnik z normiranimi odhodki pretežni del posla (storitev) opravlja za enega naročnika, pri čemer se lahko pojavljajo okoliščine, da dela v prostorih naročnika, da uporablja naročnikova sredstva, da dostopa do notranjih podatkov in informacij naročnika itd.).

VIR: www.data.si

ponedeljek, 26. junij 2017

Odprte so prijave na 18. natečaj za najhitreje rastoča tehnološka podjetja v Srednji Evropi

Podjetje Deloitte poziva k prijavi na 18. natečaj Technology Fast 50 Central Europe, v okviru katerega bodo izbrali 50 najhitreje rastočih tehnoloških podjetij v Srednji Evropi. Na natečaju, ki poteka že 18. leto zapored, lahko sodelujejo tako uveljavljena kot mlada srednjeevropska podjetja iz tehnološkega sektorja.

Deloittov natečaj Najhitrejših 50 je namenjen mladim tehnološkim podjetjem iz Srednje Evrope, ki so v štiriletnem obdobju dosegla največjo rast prihodkov. Rezultati za leto 2017 bodo temeljili na pregledu rasti prihodkov med letoma 2013 in 2016.

Program natečaja vsebuje tri tekmovalne kategorije in eno posebno nagrado:
Najhitrejših 50 (Fast 50)
Za tekmovanje v glavni kategoriji Najhitrejših 50 morajo podjetja izpolnjevati naslednje pogoje:
  • Vsakoletni prihodki v obdobju od 2013 do 2016 morajo znašati najmanj 50.000 evrov;
  • Podjetje mora imeti sedež v kateri izmed srednjeevropskih držav (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna gora, Estonija, Hrvaška, Kosovo, Latvija, Litva, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija ali Srbija);
  • Podjetje mora razvijati ali ustvarjati ustrezne tehnologije (tehnološko podjetje) ali namenjati znaten delež sredstev za raziskave in razvoj;
  • Podjetje med svojimi lastniki ne sme imeti večinskega deleža pomembne strateške družbe (ni v vlogi odvisne družbe).
Vzhajajoče zvezde (Rising Stars)
Deloitte v kategorijo vzhajajočih zvezd uvršča ‘mlada podjetja z izjemnim potencialom, ki pa na trgu še niso dovolj dolgo, da bi se lahko potegovala za uvrstitev v osrednjo kategorijo. Vzhajajoča podjetja morajo biti na trgu prisotna najmanj tri leta, njihov letni prihodek za posamezno leto triletnega obdobja (od 2014 do 2016) pa mora presegati 30.000 evrov, sicer pa zanje veljajo enaki pogoji kot za podjetja, ki se prijavljajo v kategorijo Najhitrejših 50.
Velikih 5 (Big 5)
V to kategorijo se lahko prijavijo podjetja, ki so v zadnjih štirih letih dosegla ekstremno rast. Zanje veljajo enaki pogoji kot za osrednjo kategorijo Najhitrejših 50, pri čemer pa mora letni prihodek v zadnjem letu, torej letu 2016, preseči 25 milijonov evrov.
 Disruptivna inovacija leta
Nagrado za najbolj disruptivno inovacijo prejme le eno podjetje, in sicer tisto z najbolj edinstvenim in inovativnim izdelkom oz. najbolj revolucionarno storitvijo.
Zmagovalca na podlagi ocenjevanja določi neodvisna komisija.
Spletna prijava in pogoji za sodelovanje na natečaju so na voljo na spletni strani Technology Fast 50.

Rok za prijavo na letošnji natečaj je 31. 7. 2017.

četrtek, 22. junij 2017

5 pogosto uporabljenih, a neučinkovitih ukrepov pri spreminjanju kulture podjetja

Ni težko razumeti, da način, kako zaposleni delajo, vpliva na končne rezultate podjetja. Tudi ni več dovolj, da zaposleni le izpolnjujejo navodila, od njih se pričakuje zavzeto sodelovanje, hitro delovanje, tudi sprejemanje odločitev.
Tipično, ko enkrat managerji ugotovijo, da ne morejo realizirati svojih zamisli, da se procesi kar naprej zatikajo, da jih pasivni zaposleni zavirajo pri visokoletečih načrtih, pokažejo s prstom na kulturo podjetja. In imajo prav. Kultura je ali pa ni gonilo uspeha. Tipično se zapodijo v spreminjanje kulture v herojskem stilu.
Kaj so tipični ukrepi, ki se jih lotijo?
S kulturo naj se ukvarja marketing
Tako prepričanje, da je kultura domena marketinga, je pogosto. Razmišljanje, da bomo sestavili nekaj pravil, jih marketinško zapakirali in s temi sporočili bombardirali zaposlene, je kar običajno. Ter povzroči v najboljšem primeru odpor, v najslabšem pa cinizem.
Zamenjajmo čim več ljudi
To je priljubljena metoda v zadnjih letih. Logika, da se bo vse spremenilo, ko bomo zamenjali dovolj ljudi, ne deluje. Ker še vedno velja, da sistem »požre« posameznika. Tipično se takšnih ukrepov ne komunicira, postanejo pa zelo hitro jasni zaposlenim, ker ne potrebujejo prav dolgo, da razumejo, kaj se dogaja. Posledica? Nezaupanje in strah.
Zares razlika pa je, kadar se zamenja najvišje vodstvo oziroma človek z največ vpliva. Takrat se bo tudi kultura spremenila (ni pa rečeno, da na bolje).
Zatrimo negativnost in cinizem z grožnjami ali občutki krivde
Managerje velikokrat popadeta nepotrpežljivost in užaljenost, češ zakaj pa so ljudje nezadovoljni in negativni, saj imajo vse, kar potrebujejo – plačo, osemurni delovnik, plačan dopust … Kaj bi še radi? In ko jim popustijo živci ali pa ko si zamislijo, da bodo z manipulacijo dosegli spremembe, se lahko poslužujejo groženj ali pa poskušajo vzbuditi v ljudeh občutke krivde. Velikokrat celo je učinek – ljudje (navidezno) začnejo bolj sodelovati, manj je glasnega pritoževanja, kar naenkrat je lahko ogromno neke akcije, elektronskih sporočil, hitenja … A pravega učinka zares ni nobenega. Ker se ljudje ne morejo dolgo pretvarjati, traja navidezni raj le kratek čas in kmalu se stvari vrnejo na stare tirnice ali pa se poslabšajo.
 Ukrepe za spremembo kulture oblikuje vodstvo
Tudi ko se organizacije in podjetja odločijo, da se bodo sistematično lotili prenove kulture, najprej to vzamejo kot projekt (pa ni, transformacija kulture je nikoli končan proces), izberejo neko orodje za merjenje kulture, oblikujejo projektni team, ki je v pretežni meri sestavljen iz vodstva, ter nato po inicialnem merjenju v kakšni zaprti sejni sobi oblikujejo ukrepe za spremembo kulture. Ne da bi šli v iskren dialog z zaposlenimi. Posledica? Ukrepi so sami sebi namen in so bolj igra na srečo kot transformacija na sistemskem nivoju.
Jaz kot manager nimam nič s kulturo, s tem naj se ukvarja HR
Takšno razmišljanje je približno takšno, kot da bi želeli »outsourcati« vzgojo otrok. Ne da se. Tudi če bi želeli, se ne da (če seveda otroci živijo z vami). In zaposleni so sodelavci managementa. Tam so, opazujejo in kmalu razumejo, kaj so nepisana pravila igra (ker pri tem pri kulturi pravzaprav gre). Zato je, kar koli je pozitivnega v podjetju, odraz vrednot in vedenj managementa. In enako velja tudi za vse, kar je negativnega …
Kaj torej deluje?
Spreminjanje kulture ni najbolj enostavna stvar na svetu. Vendar se jo da spremeniti. Za začetek je dober prvi korak, da se vrhnji management odloči, kaj je ena stvar, ki jo bodo sami delali drugače, da bodo pozitivno vplivali na kulturo podjetja. Drugi dober korak je, da managementu postane kultura prva prioriteta in se transformacije kulture loti z odprto glavo ter predvsem profesionalno.

VIR: http://bankazapodjetnike.si

sreda, 21. junij 2017

Transportne storitve v Avstriji: Kakšne so novosti?

S 1. junijem 2017 je v Avstriji stopila v veljavo novela Zakona o preprečevanju plačnega in socialnega dumpinga (LSD-BG). Ta pomembno vpliva na transportne storitve, ki jih slovenski podjetniki opravljajo v Avstriji, so sporočili iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT).


Novela namreč poenostavlja čezmejno opravljanje transportnih storitev v sosednji državi. Na spletni plaformi Die Entsendeplattform je objavljena prenovljena podrobna Informacija o napotitvi delavcev v prevozni panogi iz EGP/Švice, ki je na razpolago tudi v slovenskem jeziku.

Transportne storitve v Avstriji – kakšne so novosti?

Podjetja, ki opravljajo transportne storitve, za prijavo napotenih delavcev ne uporabljajo več običajnega ZKO3 obrazca, ampak novi ZKO3-T obrazec.

Nova ureditev določa, da bodo prijave čezmejnih napotitev mobilnih delavcev v Avstriji le še “pavšalne”. In sicer za 6 mesecev. ter tako neodvisne od konkretne posamezne napotitve.

Na MGRT pojasnjujejo, da se v okviru prijave navede napotene delavce (lahko več), ki bodo v tem obdobju angažirani v Avstriji, ter uradne registrske tablice angažiranih vozil (lahko več). Ni pa več potrebno navajati podatkov o naročnikih in krajih natovarjanja/raztovarjanja.

Že ob vstopu v Avstrijo bo potrebno v vozilu zagotoviti dostopnost kopije prijave napotitve, A1 obrazca, pogodbe o zaposlitvi oziroma ustrezne službene izkaznice v nemškem ali angleškem jeziku ter evidenco delovnega časa (nadzornim organom je potrebno zagotoviti vpogled v te evidence za zadnjih 28 dni – na LKW digitalna naprava).

Drugo dokumentacijo, ki zadeva transportne storitve, za zadnja dva meseca pa je potrebno po novem (le) na zahtevo nadzornih organov posredovati v 14 dneh v nemškem jeziku. Sem spadajo plačilne liste, potrdila o plačilih plače oziroma potrdila o plačilih bank, dokumenti o ustrezni plačni uvrstitvi in zapisi o delovnem času.

Podjetja, ki opravljajo transportne storitve, lahko dokumentacijo zagotovijo v fizični ali elektronski obliki. Pomembno je, da so dokumenti na kraju nadzora dostopni, četudi na prenosnem računalniku oziroma tablici, in da jih je mogoče posredovati tudi drugim nadzornim organom.

MGRT ocenjuje, da gre za pomemben prispevek v skupnih prizadevanjih za poenostavitev čezmejnega poslovanja v Avstriji. In da bo delo slovenskih podjetij, ki izvajajo transportne storitve, olajšano. 

VIR: www.data.si

torek, 20. junij 2017

Zakon o urejanju trga dela – kakšne novosti se obetajo?

Zakon o urejanju trga dela po novem prinaša:
  • obveznost prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve že v času teka odpovednega roka
Dolžnost delavca po novem bo, da se v evidenco iskalcev zaposlitve prijavi najkasneje v roku treh delovnih dni po vročitvi odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. Na podlagi trenutno veljavnega zakona ima delavec v odpovednem roku zgolj možnost takšne prijave. Delavci bodo tako takoj začeli z aktivnostmi za iskanje nove zaposlitve, saj je verjetnost nove zaposlitve precej višja v prvih mesecih po izgubi dela.
  •  strožje sankcije za nespoštovanje obveznosti iz prejšnje točke
Hkrati Zakon o urejanju trga dela zaostruje sankcijo za nespoštovanje te obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Namesto sedaj veljavnega skrajšanja pravice do denarnega nadomestila, se za prve tri mesece upravičenosti predlaga znižanje odmernega odstotka iz 80 na 60 odstotkov od osnove, kar pomeni nižje denarno nadomestilo.
  • spodbude za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila
S spodbudo za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila želijo na ministrstvu doseči čim prejšnjo aktivacijo nižje in srednje izobraženih upravičencev do denarnega nadomestila, ki sicer možnosti za zaposlitev imajo, vendar se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne odločajo. Osebe z nizko stopnjo izobrazbe bodo tako imele možnost, da v primeru zaposlitve za polni delovni čas največ  12 mesecev prejemajo 20 odstotkov denarnega nadomestila.
  •  postopno sankcioniranje kršitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve
Zakon o urejanju trga dela po novem prinaša tudi postopno sankcioniranje kršitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve. Na pristojnem ministrstvu namreč opažajo, da je sedanja ureditev prestroga. Brezposelno osebo se namreč preneha voditi v evidenci brezposelnih že ob prvi kršitvi obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve. Če pa takšna oseba prejema še denarno nadomestilo, izgubi tudi pravico do le-tega. Spremenjen Zakon o urejanju trga dela zdaj predlaga, da se osebe ne vodi v evidenci iskalcev zaposlitve ob drugi kršitvi obveznosti.
Spremenjen Zakon o urejanju trga dela predvideva še, da bi se denarno nadomestilo posamezniku najprej »zgolj« znižalo za 30 odstotkov. A ne pod minimum (350 evrov bruto), prenehalo pa šele ob drugi kršitvi, so pojasnili na Ministrstvu za delo.

VIR: www.data.si

ponedeljek, 19. junij 2017

Učinek davčnih blagajn: Lani prinesle dodatnih 81 milijonov evrov


Učinek davčnih blagajn v letu 2016 je pozitiven, kažejo podatki, ki jih je objavila Finančna uprava RS (FURS). V proračun so prinesle 6 milijonov evrov več, kot je bilo načrtovano.

Iz objavljenih podatkov je razvidno, da je učinek davčnih blagajn pozitiven. Vlada je ob pripravi zakona namreč predpostavila, da bo uvedba davčnih blagajn na letni ravni prinesla 75 milijonov evrov dodatnih prihodkov. V obračunih davkov za leto 2016 pa so zavezanci za davčne blagajne izkazali za 81 milijonov evrov več davkov in prispevkov za socialno varstvo kot v letu 2015.
Neto vplačila DDV so bila višja za 43,1 milijonov evrov, neto vplačila prispevkov za socialno varnost ter akontacijo dohodnine od dohodkov iz zaposlitve pa za 21,2 milijona evrov. Vplačila davka od dohodkov pravnih oseb so se povečala za 13,9 milijona evrov, vplačila davkov od dohodkov iz dejavnosti pa za 2,8 milijona evrov. 
V letu 2016 je davčne blagajne uporabljajo 53.308 davčnih zavezancev, ki so skupaj izdali 1.006.961.354 računov (povprečno 2,8 milijona računov na dan). Na FURS opažajo, da informacijski sistem deluje brez težav. Povprečno se izdan račun na njihovem strežniku potrdi v petih stotinkah sekunde.

Letos načrtujejo manj inšpekcijskih nadzorov

Lani je bilo v zvezi z davčnimi blagajnami izvedenih 27.180 inšpekcijskih nadzorov. Predvsem v dejavnosti gostinstva, trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, gradbeništva, drugih dejavnosti (npr. frizerske dejavnosti in osebne storitve), zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnostih ter dejavnosti pekarstva. Največ nepravilnosti je bilo odkritih v dejavnostih gostinstva in trgovine, so povedali na FURS in dodali, da je skupen znesek izrečenih glob znašal 1.899.200 evrov.

Letos na področju davčnega potrjevanja računov načrtujejo 37 odstotkov manj nadzorov kot leta 2016. Skupaj naj bi izvedli 17.000 nadzorov.

VIR: www.data.si

petek, 16. junij 2017

Sprememba minimalne urne postavke za študentsko in dijaško delo

Imate zaposlene študente? S 1.7.2017 se obetajo spremembe pri minimalni bruto urni postavki.
V skladu z odredbo MDDSZEM se bo le-ta zvišala s trenutnih 4,53 €/bruto na 4,61 €/bruto.


Ure dela, ki jih bodo pri vas opravili študenti in dijaki:
do vključno 30. junija, lahko obračunate po minimalni urni postavki 4,53 €/bruto.
od vključno 1. julija dalje pa mora biti njihovo delo obračunano najmanj po 4,61 €/bruto.

Preverite tudi ostale referenčne urne postavke, povprečna znaša 5,5 €/bruto.

VIR: https://www.studentski-servis.com

sreda, 14. junij 2017

Vlada odgovorila na vprašanje glede sprememb pavšalne obdavčitve

Vlada je na svoji 138. redni seji, ki je potekala 8. junija, odgovorila na poslansko vprašanje Andreja Širclja v zvezi z napovedjo sprememb pavšalne obdavčitve. Poslanca je zanimalo, kakšne zlorabe pavšalnega načina obdavčitve so bile ugotovljene, katere vsebinske spremembe tega načina obdavčitve bodo predlagane in kdaj se predvideva, da bo spremembe pavšalnega načina obdavčitve obravnavala vlada. 
 
Vlada pojasnjuje, da je bil sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, povsem prenovljen z novelo zakona o dohodnini v letu 2012 in se je prvič uporabil za davčno leto 2013. Istočasno je bil sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov na novo uveden za pravne osebe, in sicer z novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Cilj je bil doseči dodatno administrativno razbremenitev malih poslovnih subjektov pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti ter povečanje njihove pravne varnosti v povezavi z večjo gotovostjo glede ugotavljanja davčne osnove. Način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov naj bi bil dostopen širšemu krogu davčnih zavezancev, odstotek normiranih odhodkov pa določen občutno višje, zaradi česar naj bi bil sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov poslovno bolj sprejemljiv. 
 
Analiza sistema normiranih odhodkov v okviru davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine in zaznave nadzornih organov kažejo, da nameni in cilji nadgradnje sistema normiranih odhodkov za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in uvedba sistema normiranih odhodkov za pravne osebe, niso povsem doseženi ter da se sistem v veliki meri tudi zlorablja. Pokazalo se je, da:
  • je za zavezanca za odločitev za vstop v sistem normiranih odhodkov ključen njegov celokupen položaj in ne samo nižji stroški administriranja oziroma nižja davčna obveznost;
  • je sistem nesorazmerno ugodnejši predvsem za zavezance, ki opravljajo določene storitvene dejavnosti (nizki dejanski odhodki in manj zahtevno ter potrebno vodenje poslovnih knjig);
  • je sistem za zavezance za dohodnino z majhnim obsegom poslovanja, ki jim predstavlja opravljanje dejavnosti edini vir dohodka, relativno manj ugoden kot za zavezance z višjimi dohodki iz dejavnosti oziroma še z drugimi dohodki, ki se štejejo v sintetično obdavčitev;
  • sistem predstavlja eno izmed pomembnih spodbud za obsežen pojav nezakonitih praks na trgu dela (pravno formalno opravljanje dela preko samostojnega statusa, čeprav so prisotni vsi elementi delovnega razmerja);
  • sistem spodbuja prikrivanje prihodkov, verižno ustanavljanje podjetij preko različnih statusnih oblik oziroma drobitev opravljanja gospodarske dejavnosti preko več podjetij v lasti povezanih oseb in tudi namensko ustanavljanje podjetja za dosego davčno ugodne obravnave višjih prihodkov, in sicer vse s ciljem izpolnjevanja pogojev za vstop oziroma obstanek v sistemu normiranih odhodkov oziroma dosego ugodnejše davčne obravnave.
Na tej podlagi so načrtovane spremembe sistema normiranih odhodkov, ki bodo šle v smeri večje učinkovitosti sistema z vidika administrativne poenostavitve za vse male poslovne subjekte ob vzpostavitvi čim bolj enakih pogojev za vstop v sistem ne glede na razlike med posameznimi zavezanci (osebni položaj, dohodkovni položaj) in večje pravičnosti obdavčitve oziroma zajezitve zlorab. Spremembe sistema še niso pripravljene oziroma usklajene v tej meri, da bi bile lahko v tem trenutku natančno predstavljene. Predlagane bodo spremembe tistih elementov sistema, s katerimi se bo naslovilo zgoraj navedene cilje oziroma zgoraj navedene zaznane pomanjkljivosti veljavnega sistema. 

Vir: MF

torek, 13. junij 2017

Ministrstvo: Pospešek rasti velik izziv za fiskalno politiko

Statistični urad je konec maja objavil podatek, da je bil bruto domači proizvod (BDP) v prvem četrtletju 2017 za 5,3 odstotka višji kot v istem četrtletju prejšnjega leta.
Pospešek gospodarske rasti je velik izziv za fiskalno politiko, ki mora v tem primeru delovati tako, da se dodatnih prihodkov ne porabi, temveč se bolj zniža primanjkljaj. Ta politika je tudi edini instrument za preprečevanje pregrevanja gospodarstva, na primer z omejevanjem odhodkov, so izpostavili na finančnem ministrstvu.
Fiskalna pravila zahtevajo, da v primeru boljših razmer dodatnih prihodkov ne porabimo, temveč primanjkljaj znižujemo hitreje od načrtovanega, kar pomeni, da je treba ustvariti večji napor, da dosežemo ciljni strukturni primanjkljaj v deležu bruto domačega proizvoda, so pojasnili na ministrstvu.

"Ključna prednostna naloga sedaj je, da izpolnimo fiskalne cilje iz programa stabilnosti, da zagotovimo odpornost proti morebitnim šokom in da ne pride znova do pregrevanja gospodarstva, v katerem bi se krediti, plače in cene spet gibali spiralno," so izpostavili na ministrstvu.

To je po navedbah ministrstva posledica rasti zunanjega povpraševanja in številnih ukrepov, sprejetih od začetka reševanja bančne krize. Podobno je ocenil tudi premier Miro Cerar, ki je v tvitu zapisal, da je "Slovenija na pravi poti, ukrepi vlade se kažejo v izjemnih številkah".

Kot so še ugotovili na ministrstvu, je pospešek dala rast izvoza, pa tudi krepitev domače potrošnje in zasebnih investicij. Krepi se gradbena aktivnost, po pričakovanjih naj bi se okrepile javne investicije. Še naprej se znižuje brezposelnost, povečuje se kreditna aktivnost, tudi v podjetniškemu sektorju.
VIR: https://findinfo.si

ponedeljek, 12. junij 2017

Kako velik je socialni kapital vaše organizacije? In zakaj se je nujno ukvarjati z njim?

V poslu velja, da kar meriš, to lahko upravljaš. Kar nedvomno drži. A še bolj pomembno, kot da meriš, je, KAJ meriš. Klasične poslovne metrike že dolgo ne zadostujejo več, da lahko obvladujemo kompleksnost poslovanja. Kljub temu, da je zelo “in”, da postavljamo neštete KPi-je, se ta proces vse premalokrat osredotoča na celostni vidik merjenja. Vse prevečkrat se osredotočamo le  na  finančne metrike, kot so dobiček, prihodek, tržni delež, ali metrike, ki so vezane na procese, kot so kakovost storitev, zadovoljstvo strank, učinkovitost … Vse te metrike so več ali manj usmerjene na preteklost – kažejo nam, kaj smo  dobro ali slabo naredili v preteklosti, ali delno napovedujejo, kako nam kaže v prihodnosti.
Izpušča pa se vzročne metrike.
  
Kaj so vzročne metrike?

Vzročne metrike so pokazatelji, ki vplivajo na zgornje elemente uspešnosti organizacij. So metrike, s pomočjo katerih lahko proaktivno in sistematično razvijamo takšno okolje, ki bo samodejno in spontano skrbelo, da bodo zgornji pokazatelji uspešnosti doseženi.
So najbolj skriti faktorji, kako in kako dolgo bo neka organizacija uspešna. So pokazatelji, koliko energije porabi organizacija za neproduktivno in neučinkovito vedenje. So pokazatelji, koliko potenciala se v organizaciji izgubi zaradi nefunkcionalnosti, ki se razvijejo v njej. So pokazatelji, kam odteka kreativnost in zavzetost zaposlenih ter koliko stroškov s tem nastaja.
Vzročne metrike kažejo, kakšen je socialni kapital vaše organizacije. Koliko sebe ljudje dejansko dajo v podjetje – svojo iznajdljivost, kreativnost, neprestano iskanje novih, drugačnih rešitev, sposobnost hitrega odločanja, hitro prilagodljivost, željo, da spremenijo stvari na bolje, sprejemanje odgovornosti, nenazadnje svojo srčnost in strast. Samo takšni ljudje lahko uspešno peljejo organizacijo med vedno več priložnostmi in grožnjami, ki jih prinaša sodobno okolje.
Največja ovira za razvoj in dolgoročen uspeh podjetja so nefunkcionalna vedenja
Šele ko poznamo prave vzroke, zakaj ne moremo realizirati svojih ciljev, zakaj se stvari odvijajo prepočasi, zakaj v delovnem okolju vladajo vrtički, notranja tekmovalnost, iskanje statusa in moči namesto sodelovanja, pometanje »zoprnih« informacij pod preprogo, birokracije, kaos in zmeda, manipulacija in izkoriščanje, osredotočanje le na kratkoročne cilje in podobno, lahko temeljno spremenimo stvari.
Da bi bile organizacije lahko dolgoročno uspešne, se morajo najprej zelo dobro poznati. Poznati, kaj je tisto, kar motivira, in kaj je tisto, kar demotivira ljudi v podjetju, ter imeti jasen odgovor na vprašanje, zakaj obstajamo (kaj je naše resnično poslanstvo).
Ko se lahko ekipa poistoveti s tema dvema elementoma, ki sta srce vsake organizacije, in ko so zaposlenim dane možnosti, da delujejo v skladu z njima, pridobi organizacija dvoje:
  • visoko notranjo povezanost in s tem visok nivo zaupanja ter
  • strast zaposlenih za doseganje skupnih ciljev in s tem visoko zavzetost.
Da bi to dvoje lahko sistematično razvijali, je potrebno narediti posnetek stanja – se pogledati v ogledalo in si priznati vse dobre in manj dobre strani, kako se počnejo stvari v naši organizaciji, koliko je izgubljene energije, strasti in kreativnosti ljudi zaradi frustracij, zamer, notranjih trenj, ter se zavezati spremembi.

Prvi korak k večanju socialnega kapitala je – merjenje



Da se lahko dobro spoznamo, moramo narediti posnetek stanja – diagnostiko. Posnetek stanja lahko naredimo z enim najbolj učinkovitih modelov in orodjem – Barrettovim modelom sedmih stopenj zavedanja organizacij. Njegova unikatnost je v tem, da poseže v najgloblje motivacijske faktorje zaposlenih, daje vpogled, kam organizacija dejansko (in ne na papirju) usmerja energijo. To omogoča poglobljen dialog okrog pravih vzrokov za to, kaj deluje in kaj ne deluje v organizaciji ter zakaj. Posnetek stanja je tako osnova za kreiranje novih, učinkovitejših in bolj izpolnjujočih načinov dela ter odpravo nefunkcionalnosti v organizaciji. Omogoča pravo, resnično transformacijo organizacij na nov nivo zavedanja in delovanja. Krepi socialni kapital organizacije, ki postaja vedno večja konkurenčna prednost.

VIR: http://bankazapodjetnike.si

četrtek, 08. junij 2017

Začel veljati zakon o vajeništvu

S 3. junijem je začel veljati zakon o vajeništvu, ki naj bi po načrtu vlade, ki ga je pripravila, bolje povezal izobraževanje in gospodarstvo. Zakon se bo začel uporabljati čez pol leta, čeprav naj bi vajeništvo poskusno začeli uvajati že v šolskem letu 2017/2018. V prvih treh letih na ministrstvu za izobraževanje pričakujejo do 200 vajencev na generacijo.

Za prvo leto na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport načrtujejo vključitev vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja: oblikovalec kovin-orodjar (Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad in Šolski center Škofja Loka), kamnosek (Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana), mizar (Šolski center Novo mesto in Šolski center Slovenj Gradec) in gastronom hotelir (Srednja šola Izola in Srednja šoli za gostinstvo in turizem Radenci).

Pri vajeništvu dijakov bo moralo najmanj 40 odstotkov programa obsegati šolanje v šoli, najmanj 50 odstotkov pa praktično usposabljanje pri delodajalcu.

Pri tem bodo imeli dijaki status vajenca, ki pa ne bo rezerviran samo za njih. Vajenec bo lahko tudi nekdo, ki se izredno izobražuje, je brezposeln ali pa je zaposlen in se izobražuje z namenom, da pridobi srednjo poklicno izobrazbo.

Pogodbo z vajencem bodo lahko sklenili delodajalci, ki bodo vpisani v razvid vajeniških učnih mest in katerih dejavnost obsega poklic, za katerega se izobražuje vajenec. Pogodbo bodo lahko sklenili delodajalci, ki v zadnjem letu niso kršili delovno pravnih predpisov, so izplačevali plače in prispevke ter zoper njih nista bila uvedena postopek za prenehanje ali prisilna poravnava.

Vajence bo moral pri usposabljanju spremljati mentor, ki bo moral izpolnjevati določene pogoje.

Za izvajanje programa vajeništva bodo zadolžene poklicne zbornice, ki imajo podeljeno javno pooblastilo na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, za kar bodo prejele tudi določena državna sredstva.


Vajenec bo moral pred začetkom usposabljanja skleniti pogodbo tako s šolo, kjer se bo šolal, kot delodajalcem in jo registrirati pri pristojni zbornici. Pri usposabljanju se bo moral držati določenih pravil (prav tako delodajalec), za svoje delo pa bo upravičen do nagrade, ki ne sme biti nižja od 250 evrov za prvi oziroma 400 evrov za tretji letnik izobraževanja. Nagrada ne bo vplivala na družinske prejemke vajenca in njegove družine, kot jih določata zakona, ki urejata socialno varstvene prejemke in pravice iz javnih sredstev.

V primeru, ko bo vajeništvo opravljala brezposelna oseba, bo zavod za zaposlovanje z dnem sklenitve pogodbe takšno osebo prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.

DZ je sicer o zakonu glasoval dvakrat, saj je državni svet nanj izglasoval veto. Proti zakonu so glasovali v SDS, NSi in ZL, za pa v koaliciji in poslanski skupini nepovezanih poslancev.


VIR: https://findinfo.si

sreda, 07. junij 2017

Poletna finančna šola za najstnike


Poletna finančna šola je namenjena mladim med 13. in 19. letom starosti. Revija Moje finance jo organizira ob koncu šolskega leta. V enem tednu bodo udeleženci dobili osnovna znanja za sprejemanje in načrtovanje pametnih finančnih odločitev.

Osrednje teme poletne finančne šole bodo upravljanje denarja, naložbe, pametno nakupovanje, zaslužki in zavarovanje ter podjetništvo. Mladi bodo izvedeli tudi, kako poteka sam postopek ustanovitve podjetja in kakšne obveznosti jih čakajo, če bodo postali podjetniki. 
 Mladi bodo na poletni šoli dobili tudi nasvete za vodenje svojih osebnih financ, kako poiskati priložnosti za prvi zaslužek in kako spletno nakupovati le tisto, kar zares potrebujejo. Govorili bodo o ustanovitvi lastnega podjetja in uporabi družabnih omrežij za promocijo oziroma prodajo izdelkov.
Zakaj poletna finančna šola? 

Na poletni finančni šoli se bodo mladi naučili pametno ravnati z denarjem. Posledično se bodo lahko uspešneje izogibali stresu, ki ga povzročajo finančne skrbi in se lažje ter hitreje finančno osamosvojili.

Poletna finančna šola letos v dveh terminih

Zaradi velikega zanimanja mladih v letu 2016 bo letošnja poletna finančna šola potekala v dveh terminih:
  • 1.TERMIN: od. 26. do 30. junija 2017,
  • 2.TERMIN: od. 3. do 7. julija 2017.
Poletna finančna šola bo postregla z bogatim programom. Ta je v celoti objavljen na spletni strani https://mladi-denar.si/poletnasola, kjer dobite tudi vse informacije o prijavi.

VIR: www.data.si

torek, 06. junij 2017

6 načinov za povečanje zaupanja strank in dolgoročno sodelovanje

Eden pomembnejših pogojev za uspeh pri delu s strankami je vzpostavitev zaupanja. To naredite »preprosto« tako, da stranki pokažete in dokažete, da njihove interese postavljate na prvo mesto.

V praksi pa pogosto več časa posvečamo prilagajanju cenikov, tekmovanju s konkurenco ter razvoju novih izdelkov in storitev. Morda pozabimo, da gre pri vsakem sklenjenem poslu za začetek odnosa in stremeti moramo k temu, da bo ta odnos kar najbolj trden in dolgoročen. Glavni cilj vsakega grajenja odnosa pa je ustvarjanje priložnosti, da pokažete svojo dodano vrednost. 
Zato predlagamo 6 načinov, ki vam bodo pomagali pri vzpostavljanju zaupanja – ključne komponente uspeha v poslu. 

1. Prodajajte tako, da pomagate kupiti

Pomislite, kako se sami obnašate, ko kupujete. Veliko bolj smo namreč naklonjeni tistemu ponudniku, ki nam takoj in brezplačno začne pomagati. Zaupamo jim bolj kot tistim, ki nam razlagajo o svojih sposobnostih in nam obljubljajo, kako čudovito bo, ko jim bomo enkrat začeli plačevati.

Zato ne bodite skopi z nasveti, še preden začnete zaračunavati svoje delo – na ta način boste naredili dober prvi vtis, se predstavili kot strokovnjaki na svojem področju in postavili dobre temelje za zaupen odnos. 

2. Vzpostavite skrb za stranke kot ključno vrednoto

Katere besede uporabljate, ko govorite o svojih strankah? Ima celotna ekipa občutek, da so glavne vrednote skrbnost, podpora, odzivnost, pomoč, ipd.? Ali v povezavi s strankami vedno govorite o zahtevah, rokih, urah in plačilih? Način, s katerim boste pristopali do strank se bo hitro razširil med ostale zaposlene, to pa bodo začutile tudi vaše stranke. 

3. Strankam pokažite, da vam ni vseeno

Kako bi se počutili po obisku (zasebnega) zdravnika, če bi vas popoldne osebno poklical in preveril, kako se počutite? Verjetno bi bil občutek dober, drži? Zdravniku bi to vzelo največ pol ure, s tem pa bi si nedvomno zagotovil zveste paciente.

Kako lahko vi presežete pričakovanja svojih strank, jim vzbudite občutek, da so vaša edina stranka? Je to klic s čestitko, ko jim uspe izpeljati pomemben posel? Obvestilo o seminarju, za katerega ocenjujete, da bi jim koristil? 

4. Osredotočite se na rezultat, ne na čas, ki ga porabite
Bodite proaktivni, s stranko delite svoja mnenja, predstavite jim različne opcije, ki so jim v dani situaciji na voljo (predstavite prednosti in slabosti vsake, tveganja, stroške, ipd.) in predlagajte optimalno rešitev – potem pa odločitev prepustite stranki sami. Vodilo naj vam bo vaša dodana vrednost, ki jo za njih predstavljate in ne število ur na mesec, ki jih porabite za njih.
5. Resnično poslušajte

Ko se s stranko pogovarjate, poskušajte »aktivno poslušati«. Prepogosto se nam zgodi, da se med pogovorom domislimo »tako dobrega« odgovora ali komentarja, da samo še čakamo, da sogovornik preneha govoriti in ga lahko delimo z njim… in med tem čakanjem preslišimo vse, kar nam je tačas govoril.

Tudi če smo sposobni zadržati ta impulz po govorjenju in se osredotočimo na poslušanje, pa obstaja nevarnost, da bomo slišali samo tisto, kar nam je domače. Takoj, ko bo to mogoče, bomo strankin problem »popredalčkali«, ker smo podobne zgodbe slišali že tisočkrat. Posledično pa preslišimo tisti del, ki sogovornika naredi drugačnega.

Pogosto pomaga, če se postavimo v vlogo detektiva – ob pogovoru si delamo zapiske, hkrati pa postavljamo vprašanja, s katerimi poskušamo karseda raziskati problematiko. Ničesar ne domnevajmo. 

6. Izpostavite se

Bi upali stranki ponuditi dogovor: »Plačaj mi toliko, kot misliš, da sem vreden«? Marsikoga že samo ob misli na kaj podobnega zmrazi po celem telesu. Prepričani smo, da bi Slovenci tovrstno ponudbo zlorabili in ne bi plačali nič. Ste dovolj samozavestni, da vam ideja kljub temu da vsaj malo misliti?

Se stranka dovolj zaveda vaše dodane vrednosti, oziroma ali ste jim jo sploh predstavili? Kdaj ste nazadnje v roke vzeli strokovno revijo, ki je namenjena bralcem v panogi katere od vaših strank (Gradbeni vestnik, Svet nepremičnin, revijo Frizer,…)?

Uspešen poslovni odnos je zelo podoben odnosu v partnerskem razmerju. Temelji na skrbi, poslušanju, prilagajanju, empatiji in medsebojni podpori. Štejejo malenkosti, drobna presenečenja. Zakaj ne bi mogli tudi stranke presenetiti z brezplačnimi vstopnicami za ogled športne prireditve ali gledališke predstave?

Zato ne razmišljajte o svojih strankah kot o »nas« in »njih«, o nasprotnikih, ki jih morate premagati, saj stojijo med vami in denarjem. Na njih glejmo kot prijatelje, ki jim poskušamo čim bolj pomagati. Cenimo jih, in tudi oni se bodo odzvali na enak način. 

VIR: bankazapodjetnike.si

ponedeljek, 05. junij 2017

Na voljo bodo številna nova delovna mesta

Na Zavodu RS za zaposlovanje so nedavno izvedli raziskavo Napovednik zaposlovanja, katere namen je podati vpogled v kratkoročne načrte zaposlovanja. Sodelovalo je več kot 2.000 delodajalcev, ki zaposlujejo 10 ali več sodelavcev. S pomočjo ankete so zbrali podatke o napovedih zaposlovanja v prihodnjih šestih mesecih, ki so optimistične. Odpirala naj bi se nova delovna mesta, posledično pa bo registrirana brezposelnost upadala.


Obetajo se nova delovna mesta

Delodajalci so napovedali, da bodo podjetja v prihodnjega pol leta potrebovala 25.300 sodelavcev. Deloma zaradi nadomeščanja, deloma pa tudi zaradi povečanega števila zaposlenih. To pomeni, da bodo prosta delovna mesta v porastu. V prihodnjega pol leta torej lahko pričakujemo več kot 12.000 novih delovnih mest, skupna rast zaposlenosti naj bi bila 2 %, ugotavljajo na zavodu. Največjo rast števila zaposlenih predvidevajo delodajalci iz gradbeništva ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, kamor se uvrščajo tudi agencije za zaposlovanje.
 
Kateri bodo najbolj iskani poklici?

Na Zavodu napovedujejo, da bodo delodajalci najpogosteje iskali sodelavce za naslednjih 10 poklicev:
  • delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih,
  • voznike težkih tovornjakov in vlačilcev,
  • prodajalce,
  • varilce,
  • orodjarje,
  • zidarje,
  • vojake,
  • skladiščnike in uradnike za nabavo,
  • strežnike in gospodinjske pomočnike,
  • varnostnike.
Med njimi je precej poklicev, ki so na slovenskem trgu že dalj časa deficitarni. To pomeni, da so večje možnosti za nova delovna mesta oziroma zaposlitev s temi poklici na področju predelovalnih dejavnosti, gradbeništva in prevozništva.

VIR: data.si

četrtek, 01. junij 2017

Se depozit še splača?

Okrevanje evropskega in domačega gospodarstva, ki smo mu priča v zadnjih nekaj letih, je pozitivno vplivalo na poslovanje naših podjetij.

Ob dobrih poslovnih rezultatih in nižji zadolženosti je prišlo kot naročeno povečano povpraševanje na trgu in ugodnejši pogoji financiranja. Podjetja so (spet) začela vlagati v iztrošeno opremo in stroje, s čimer povečujejo visoko izkoriščene proizvodne zmogljivosti.

Letos se bodo investicije v osnovna sredstva po napovedih Umarja povečale za visokih sedem odstotkov. Enako naj bi bilo v letih 2018 in 2019. 
 
Prej visoke, zdaj nizke obresti

Podjetniki, ki so si v preteklosti belili glavo s pomanjkanjem naročil, imajo zdaj druge težave. Kam naložiti prihranke in presežna sredstva, da ne bodo izgubljali denarja.

Do leta 2008, ko je izbruhnila finančna kriza, je bila njihova izbira lahka. Če so denarna sredstva naložili v bančne depozite, so jim ti letno prinesli tudi do nekaj odstotkov dodatnega zaslužka.

Teh sladkih skrbi zdavnaj ni več. Zdaj so realnost trajno nizke obrestne mere, ki v večini primerov ne pokrijejo niti inflacije. Ta letos znaša veliko manj kot en odstotek. 
 
Depozit ali vloga na vpogled?

Najpogostejše oblike varčevanja, ki jih ponujajo slovenske banke, so:
vloge na vpogled (v banko vložena denarna sredstva, ki jih vlagatelj lahko dvigne takoj, ko jih potrebuje) in depoziti različnih ročnosti (nekaj mesecev, več let), namenov in valut (USD, CHF,…).

Obrestne mere pri vlogah na vpogled se gibljejo okoli 0,01 odstotka. To je približno toliko, kot slovenske banke ponujajo za vezavo sredstev za obdobje do enega leta.

Pri dolgoročnih depozitih so obrestne mere bistveno višje, vendar še vedno daleč od tistih pred krizo. Iz ponudb bank je razvidno, da se obresti na depozite gibljejo od 0,1 odstotka (od 12 do 24 mesecev) do 0,6 odstotka (nad 36 mesecev).

Med najbolj ugodnimi je ponudba Gorenjske banke. Pri vezavi sredstev do 12 mesecev tako kot druge banke ponuja 0,01-odstotno obrestno mero. Pri depozitih za daljše obdobje pa so njene obrestne mere med najvišjimi na trgu. Pri vezavi denarja za od 24 do 36 mesecev se na primer lahko podjetja nadejajo 0,4-odstotne obrestne mere. 
 
Ključno prosto razpolaganje s sredstvi

Čeprav depoziti prinašajo neprimerno višje obresti kot vloge na vpogled, se podjetja zanje odločajo vse manj. Bolj kot nekoliko višja obrestna mera jih prepriča možnost prostega razpolaganja z denarjem.
Če podjetje ocenjuje, da bo denar potrebovalo že v naslednjih mesecih, potem dileme med dolgoročnim in kratkoročnim depozitom ni. Prava izbira je slednji. Če obstaja možnost, da se nepredvideni stroški pojavijo v kratkem, pa je najbolj primerna vloga na vpogled.

Delež vpoglednih vlog se je tako v devetih mesecih lanskega leta povečal za slabih 7 odstotnih točk, na 62 odstotkov vseh vlog nebančnega sektorja, kažejo podatki Banke Slovenije. Ta kot glavni vzrok navaja zmanjšanje obrestnih mer za vezane depozite.

Še leta 2015 so podjetja lahko dobila nekoliko višje depozitne obrestne mere pri majhnih domačih bankah in hranilnicah, vendar so se tudi te morale prilagoditi danim razmeram.

“Povprečna obrestna mera za vezan depozit do enega leta se je v devetih mesecih leta 2016 znižala na 0,2 odstotka, za vezavo nad enim letom pa na 0,5 odstotka, kar je v obeh primerih pod povprečjem evroobmočja,” ugotavlja Banka Slovenije.

Presežna sredstva, ki jih podjetja hranijo v gotovini in vlogah na vpogled, se torej presenetljivo povečujejo, in to kljub skoraj že ničelnim obrestnim meram in ležarinam na depozite višjih vrednosti.

Pomemben del tega denarja bo po mnenju analitikov pri Banki Slovenije namenjen za investicije, saj jih bodo podjetja financirala tako s tujimi viri (posojila) kot z notranjimi sredstvi. Vloge do višine 100.000 EUR so na podlagi Zakona o sistemu jamstva za vloge (ZSJV) zajamčene. 
 
Likvidnostna rezerva

V ugodnem okolju za investiranje se lahko podjetja umaknejo iz bančnega sistema v druge, bolj donosne naložbe. Na voljo so na primer obveznice, delnice in drugi vrednostni papirji, pa tudi naložbe v zlato, nepremičnine,…

Vendar so te naložbene možnosti povezane z višjimi tveganji. V določenih primerih je lahko podjetje tudi omejeno pri unovčevanju naložbe brez dodatnih stroškov.

Smiselno je, da podjetje nekaj denarja spravi na varno – priporočen obseg sredstev je višina stroškov za dva do tri mesece poslovanja. Po eni strani je takšna likvidnostna rezerva namenjena kratkoročnemu uravnavanju denarnih tokov in znižuje likvidnostno tveganje. Hkrati se izogne tveganju v času večjih pretresov na borzah.

Marsikatera slovenska banka se tudi zaveda pomembnosti depozitov kot zanjo najbolj zdravega in stabilnega vira financiranja. Tistim, ki varčujejo v depozitih, zagotavlja prednostno obravnavo pri uporabi drugih bančnih storitev.

Stranke, s katerimi ima banka vzpostavljen dolgoročen odnos in uporabljajo različne bančne produkte lahko zelo hitro pridejo do potrebne likvidnosti na podlagi lombardnih kreditov po zelo ugodnih obrestnih merah, ki so zgolj nekaj desetink nad obrestno mero vezave. Tako podjetje uresničuje bistveno višje obrestne prihodke, kot če ima denar zgolj na računu, v primeru likvidnostnih potreb pa zelo hitro dobi potrebna sredstva.
 
VIR: bankazapodjetnike.si