sreda, 31. maj 2017

Subvencija najemnine: Upravičenci izenačeni

Državni zbor je potrdil predlog novele stanovanjskega zakona, ki zagotavlja, da bo subvencija najemnine zagotovljena vsem upravičencem. In sicer novela upošteva odločbo Ustavnega sodišča in izenačuje upravičence do subvencioniranega najema neprofitnih in tržnih stanovanj. Ponovno se torej uvaja subvencioniranje dela najemnine za tiste, ki nimajo možnosti živeti v neprofitnih stanovanjih, a imajo to pravico, in plačujejo tržno najemnino.
 Novela bo uveljavila odločbo Ustavnega sodišča izpred leta dni. Ta pravi, da je bilo črtanje določbe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, da se upravičencem do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih prizna še subvencija do priznane neprofitne najemnine (določbo je črtal zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ), neskladna z ustavnim načelom enakosti pred zakonom.

Subvencija najemnine – del bo krila občina


Upravičenci do neprofitnega najema, ki niso dobili neprofitnega stanovanja in morajo plačevati tržno najemnino, bodo poleg subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino dobili še subvencijo za neprofitni del v višini največ 80% neprofitne najemnine.

To subvencijo bo plačala občina, v kateri ima upravičenec stalno bivališče. Ne glede na to, v kateri občini je stanovanje, v katerem upravičenec prebiva in kjer ima prijavljeno začasno bivališče.

Občine bodo lahko vsakih pet let preverjale izpolnjevanje pogojev tudi pri tistih neprofitnih najemnikih, ki so pogodbo sklenili pred uveljavitvijo zakona leta 2003, in so bili do sedaj iz preverjanja izvzeti. Če bodo njihovi dohodki presegali kriterije za neprofitni najem, bodo morali plačevati tržno najemnino.

Komu pripada subvencija najemnine?


Subvencija najemnine lahko pripada najemnikom:
  • v neprofitnem stanovanju,
  • v bivalni enoti (namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb),
  • v namenskem najemnem stanovanju (stanovanja za starejše, oskrbovana stanovanja, stanovanja za invalide,…),
  • v tržnem stanovanju,
  • v hišniškem stanovanju.
Dohodki najemnika pa ne smejo preseči določene meje. Meja je ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, povečanega za 30 odstotkov ugotovljenega dohodka in za znesek neprofitne najemnine.

Subvencija neprofitne najemnine lahko znaša največ 80 odstotkov neprofitne najemnine. Najemnik plača znižano najemnino, subvencionirani del pa se nakaže neposredno lastniku stanovanja.

Neprofitna najemna stanovanja so sicer namenjena tistim ljudem, ki jim lasten dohodek ne omogoča, da bi si kupili ali najeli lastno stanovanje. Največkrat so v lasti občin oziroma drugih stanovanjskih organizacij. Neprofitnega stanovanja ni mogoče prosto najeti, temveč se najemniki izbrani preko razpisa, višina najemnine pa je zakonsko določena.

Omogočene dodatne zadolžitve za gradnjo javnih najemnih stanovanj

Zakon bo po novem omogočil tudi dodatno zadolževanje stanovanjskih skladov. Republiški stanovanjski sklad se bo lahko poleg sedaj določene zadolžitve v višini 10 odstotkov namenskega premoženja sklada zadolžil še za 20 odstotkov vrednosti tega premoženja. Občinski skladi pa se bodo lahko pri republiškem skladu zadolžili v višini 10 odstotkov svojega namenskega premoženja.
VIR: www.data.si

torek, 30. maj 2017

Mobilno gostovanje v tujini: Kmalu brez dodatnih stroškov

Čez manj kot mesec dni bo začela veljati evropska uredba, ki odpravlja dodatne stroške uporabe mobilnega telefona v tujini. Operaterji od 15. junija ne bodo smeli več zaračunavati dodatnih stroškov za mobilno gostovanje potnikom znotraj EU ter na Islandiji, v Liechtensteinu in na Norveškem. In sicer tako za telefoniranje, pošiljanje sms sporočil in brskanje po spletu. 

Februarja letos pa sta se Evropski parlament in Svet EU dogovorila, da bodo od 15. junija 2017 za storitve za mobilno gostovanje v omenjenih državah veljale enake cene kot doma. Dodatno zaračunavanje storitev za mobilno gostovanje pa bo dovoljeno le pod posebnimi pogoji. 

Kako se bodo zaračunavale storitve za mobilno gostovanje?

Storitve gostovanja se bodo v EU zaračunavale na podlagi domačih maloprodajnih cen. Če ima uporabnik s paketom že zakupljeno določeno količino enot, pa se mu bodo v času gostovanja v EU opravljene storitve odštevale od zakupljenih enot. Ko bo porabil vse zakupljene enote, mu bo moral operater porabo zaračunati po domačih maloprodajnih cenah.

Uredba pa operaterjem omogoča, da lahko uporabniku omejijo zakupljene količine prenosa podatkov, ki jih lahko uporabljajo v območju z EU tarifo. Za porabo nad to količino bodo lahko zaračunali manjši pribitek, so za STA pojasnili na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS).

Operaterji bodo lahko uporabnikom tudi količinsko omejili uporabo storitev v gostovanju v EU. In sicer v primeru t. i. paketov z odprtim prenosom podatkov. Gre za pakete, ki vključujejo neomejeno količino prenosa podatkov, in za pakete, pri katerih je domača maloprodajna cena brez DDV na enoto podatkovnih storitev nižja od najvišje regulirane veleprodajne cene (ta na dan 15. junij 2017 znaša 7,70 evra brez DDV/gigabajt podatkov), so pojasnili na AKOS. 
Domače cene za mobilno gostovanje le, če boste večinoma v Sloveniji

V uredbi je predvideno še, da domače cene za mobilno gostovanje veljajo le v primeru, da uporabnik telefon več uporablja doma kot pa v tujini. To pomeni, da bodo lahko po 15. juniju ponudniki storitev od svojih uporabnikov zahtevali vnaprej določena dokazila. Z njimi bodo izkazali običajno prebivališče ali trajne vezi s Slovenijo.

Prav tako bodo ponudniki storitev v obdobju štirih mesecev spremljali prisotnost uporabnikov in njihovo porabo v domačem omrežju. Če boste v tem času več kot 50 odstotkov dni prijavljeni v gostujočem omrežju v EU in torej koristili mobilno gostovanje, boste najprej prejeli opozorilo. Nato pa boste za gostovanje morali plačati še pribitek. Na ta način se bodo namreč preprečile morebitne zlorabe, vezane na mobilno gostovanje.
 
VIR: www.data.si

ponedeljek, 29. maj 2017

Kako je po slovenski zakonodaji obdavčena oddaja počitniške kapacitete na Hrvaškem?



Veliko slovenskih državljanov in podjetij ima na Hrvaškem nepremičnine oziroma počitniške kapacitete, ki jih oddajajo v najem. Na kaj morate v tem primeru paziti v zvezi z obdavčitvijo, pojasnjujemo v nadaljevanju.

Če se najemodajalec (fizična oseba) šteje za rezidenta Republike Slovenije zadavčne namene in opravlja dejavnost oddajanja počitniških kapacitet na Hrvaškem, je po načelu svetovnega dohodka dolžan dohodek, ustvarjen iz naslova oddajanja nepremičnine v najem na Hrvaškem, prijaviti tudi Sloveniji.


Načeloma gre za trajno in ponavljajočo se aktivnost, zato se oddajanje nepremičnin na Hrvaškem za namene ZDoh-2 obravnava kot dohodek iz dejavnosti. Tako morajo tisti najemodajalci, ki v Sloveniji ne opravljajo dejavnosti, davčnemu organu prijaviti opravljanje dejavnosti, in sicer na obrazcu DR-03. V kolikor najemodajalec že opravlja dejavnost v Sloveniji, lahko dejavnost oddaje nepremičnin na Hrvaškem registrira v okviru obstoječega s.p.

Ker gre za registracijo opravljanja dejavnosti v Sloveniji, ima takšna oseba enake obveznosti do davčnega organa kot vsaka druga oseba, ki v Sloveniji opravlja dejavnost. Med drugim je enkrat letno, to je do 31.3. tekočega leta za predhodno leto, potrebno pripraviti in davčnemu organu posredovati obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Na podlagi slednjega obračuna je najemodajalec dolžan plačevati akontacijo dohodnine.

Višina obdavčitve najemodajalce na podlagi ZDoh-2 je odvisna od načina obračunavanja davčne osnove za obračun davka od dohodka iz dejavnosti. V kolikor zavezanec davčno osnovo izračunava na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, je višina davčne obveznosti iz naslova dohodnine odvisna tudi od siceršnjih dohodkov najemodajalca v zadevnem davčnem obdobju (koledarsko leto). V kolikor je najemodajalec na primer zaposlen, in predstavlja oddajanje nepremičnine v najem na Hrvaškem njegovo dopolnilno dejavnost, bo njegova obveznost iz naslova dohodnine seštevek obveznosti iz naslova dohodnine od dohodka iz zaposlitve in dohodka iz oddajanja premoženja v najem. 

V kolikor pa najemodajalec izračunava davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, pa velja, da je efektivna davčna stopnja obdavčitve 4 %. To pomeni, da najemodajalec plača 4 % dohodnine od celotnih prihodkov iz naslova oddajanja nepremičnine v najem na Hrvaškem. Skladno z ZDoh-2 namreč velja, da je davčna osnova v tem primeru 20 % prihodkov, ki so obdavčeni za 20 % davka. Gre za celularen oziroma dokončen davek. V kolikor bi najemodajalec opravljal dejavnost oddajanja nepremičnine v najem na Hrvaškem kot dopolnilno dejavnost (popoldanski s.p.) in bi bil hkrati tudi zaposlen, bi dohodnino na podlagi informativnega izračuna dohodnine plačal samo iz naslova dohodkov iz zaposlitve. Dohodek iz opravljanja dejavnosti, pa bi bil obdavčen v okviru popoldanskega s.p., v okviru katerega najemodajalec ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Oddajanje nepremičnine v najem na Hrvaškem je obdavčeno tudi na Hrvaškem. Predlagamo, da se v zvezi z obdavčitvijo na Hrvaškem pozanimate pri hrvaških davčnih svetovalcih ali pri davčnem uradu na Hrvaškem. Načeloma pa velja, da mora najemodajalec na Hrvaškem pridobiti davčno številko (PIB), se v večini primerov registrirati za namene DDV ter imeti davčno blagajno. V sled zgoraj navedenega lahko zaključimo, da so, pri oddajanju nepremičnine oziroma počitniških kapacitet na Hrvaškem, davki pomembdn faktor. Z vidika Slovenije je potrebno predvsem razmisliti ali boste izračunavali davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih ali normiranih odhodkov. V kolikor želite delovati skladno z zakonodajo, je nujno preveriti tudi Hrvaško davčno zakonodajo.

VIR: www.findinfo.si

četrtek, 25. maj 2017

Zavarovanje poklicne odgovornosti

Določene poklicne kvalifikacije zahtevajo, da je izvajalec posebej zavarovan za poklicno odgovornost. Gre predvsem za tiste poklice, kjer gre za pogosto sprejemanje subjektivnih dejanj oziroma mnenj, kot so zdravniki ali odvetniki. Kako je urejeno zavarovanje poklicne odgovornosti?

Pri opravljanju nekaterih poklicev lahko nastane strokovna napaka, četudi si prizadevamo za natančno in vestno opravljanje dela. Kadar zaradi takšnih napak morebiti nastane škoda, jo mora ponavadi povrniti tisti, ki je škodo povzročil. Če bi to zahtevali od vseh zdravnikov, posrednikov in odvetnikov, bi rezultat vodil v to, da nihče ne bi več želel opravljati poklica, kjer bi za vsako napako globoko posegel v svoj žep. Zato, da se izvajalci določenih poklicev zavarujejo pred posledicami svojih napak je na voljo zavarovanje poklicne odgovornosti, ki ga ponujajo številne zavarovalnice.

Zavarovanje poklicne odgovornosti je namenjeno naslednjim poklicem:

  • zdravnikom, zobozdravnikom in drugim izvajalcem zdravstvenih storitev,
  • odvetnikom in notarjem,
  • davčnim svetovalcem, revizorjem in cenilcem,
  • projektantom,
  • vodilnim delavcem gospodarskih družb, tudi managerjem,
  • nepremičninskim posrednikom,
  • upraviteljem poravnav, stečajev in likvidacij in še nekaterim drugim.

Zavarovanje poklicne odgovornosti ponavadi obsega zavarovalno kritje za škodo, ki nastane zaradi opravljanja določenega poklica. Škoda je zavarovana, če gre za napačno ravnanje pri opravljanju poklica, ki je lahko storitev ali opustitev. Podrobnosti zavarovanja so odvisne od posamezne zavarovalnice, praviloma pa je vsem zavarovanjem skupno, da je s tem krita odgovornost za poškodovanje tretjih oseb in njihovih stvari, ter čiste premoženjske škode. Zavarovanje ponavadi ne vključuje škode, ki je nastala na podlagi kaznivega dejanja, dejanja žalitve ali obrekovanja, ekološke škode, namerne kršitve zakonov in škode, ki je nastala z izvajanjem storitve, ki ni neposredno zavarovana. 

Pri zavarovanju poklicne odgovornosti torej velja, da je zavarovalni primer škodni dogodek, na podlagi katerega nastanejo obveznosti zavarovalnice proti oškodovani osebi. To je dogodek ali ravnanje, ki povzroči škodo tretji osebi. Ta mora nastati v času trajanja zavarovanja in šele z odškodninskim zahtevkom se začne proces uresničevanja pravice oškodovanca do odškodnine oziroma zaščite zavarovanca. Odškodninski zahtevek se lahko uveljavlja do zastaranja zahtevka po odškodninskem pravu, ki je praviloma določen v Obligacijskem zakoniku. Slednji v 1. odst. 964. členu določa tudi to, da odgovarja zavarovalnica za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, le, če tretji oškodovanec zahteva odškodnino.

Pri sklepanju takšnih zavarovanj bodite pozorni, saj nekatere zavarovalnice spretno vpletejo klavzule, ki lahko podjetje postavijo v slabši položaj. Po mnenju nekaterih strokovnjakov, so nekatere klavzule, ki jih uporabljajo slovenske zavarovalnice v nasprotju z kogentnimi pravili Obligacijskega zakonika. Pri tem gre predvsem za t.i. klavuzlo claims made, ki je prevzeta iz anglosaksonskega sistema. Slednja pomeni, da zavarovalni primer ni škodni dogodek, ampak prvo uveljavljanje odškodninskega zahtevka. To je zelo ugodno za zavarovalnice, saj se s tem znebijo odgovornosti za stranske zahtevke iz škodnega dogodka. Pri sklepanju pogodbe o zavarovanju poklicne odgovornosti je zato potrebno biti posebej previden.

VIR: mladipodjetnik.si

sreda, 24. maj 2017

Zavarujte poslovne informacije za boljšo konkurenčnost

Slovenija mora najkasneje do 9. junija 2018 v svoj pravni red prenesti Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo proti-pravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. Namen direktive je poenotiti stopnjo varstva poslovnih skrivnosti na enotnem trgu, saj države različno varujejo poslovno skrivnost. Slednje pa marsikatero podjetje odvrača od opravljanja čezmejnega sodelovanja s partnerji na področju inovacij. 

Slovenija danes
Poslovna skrivnost je podatek, ki ga podjetje določi s pisnim sklepom, in podatek, zaradi katerega bi podjetju nastala občutna škoda, če bi zanj izvedela nepooblaščena oseba. 
Slovenija 2018
Poslovna skrivnost je informacija, ki kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi svojih komponent ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se navadno ukvarjajo s to vrsto informacij, ima tržno vrednost in je nekdo, ki s to informacijo zakonito razpolaga, ukrepal tako, da bi jo ohranil kot skrivnost. Med poslovne skrivnosti ne glede na to ne moremo šteti nepomembnih informacij, izkušenj in spretnosti, ki jih
nekdo pridobi pri opravljanju svojih nalog, splošnih informacij ali informacij, normalno dostopnih osebam, ki se s tovrstnimi informacijami ukvarjajo.

Kaj lahko velja za poslovno skrivnost?
• Informacije o inovacijah, tehnoloških postopkih, recepture
• Komercialni podatki
• Informacije o odjemalcih, dobaviteljih
• Poslovni načrti
• Tržne raziskave in strategije
• Računalniški algoritmi
• Vsa nezaščitena intelektualna lastnina v podjetju

Kako zavarovati poslovno skrivnost v podjetju?
1. Opredelite poslovno skrivnost
• Informacijo, podatek, postopek, ki je dotlej neznan vašim poslovnim partnerjem ali konkurentom.
• S takšno opredelitvijo je treba seznaniti zaposlene v družbi, ki morajo poslovno skrivnost v prvi vrsti varovati. 

2. Na podlagi vrste informacije, ki je varovana kot poslovna skrivnost, se določijo ukrepi


• Izjave/pogodbene klavzule za dobavitelje ali izvajalce, ki se seznanijo s takšnimi podatki (ali delom) v postopku sodelovanja
•  Konkurenčne klavzule za zaposlene
• Postopki varovanja poslovne skrivnosti v podjetju (kdo se lahko seznani z obstojem in kdo ne, kateri so mehanizmi za zaščito, kot je prepoved vodenja poslovnih partnerjev v določene dele proizvodnje, da ne bi izvedeli, kakšen tehnološki proces se uporablja v vaši proizvodnji) ter pravila, kdaj in komu se lahko takšne podatke razkrije. 

3. Pogodba/izjava o nerazkritju podatkov
• Najbolje jo je podpisati, preden pride do razkritja – ni pa nujno
• Določite, kateri podatki se varujejo (splošna določba, da so varovani vsi podatki, ki jih ena stranka razkrije drugi, daje največje pravno varstvo; tudi tisti, ki so razkriti ustno – o takšnih pogovorih se lahko na sestankih vodijo tudi zapiski)
• Določite, koliko časa velja takšna pogodba/izjava (omejen čas ali nedoločen čas)
• Določite izjeme od varovanja (ob splošni klavzuli določeni podatki ali informacije niso neznani nasprotni strani, saj so denimo v javni domeni itd.)
• Določite, komu se informacija lahko razkrije, torej kdo je pooblaščen za prejem informacije in kako mora z njo ravnati. 
VIR: www.gzs.si

torek, 23. maj 2017

8 nasvetov za reklamo od-ust-do-ust

Ljudje vplivamo drug na drugega, zato je reklama od-ust-do-ust še vedno najbolj učinkovita metoda trženja. Gre za to, da svoje stranke in ostale kontakte spodbudimo, da nas predstavijo tistim, ki bi morda želeli sodelovati z nami.

Nekaj statistike o priporočilih:
  • 15 % strank vas nikoli ne bo priporočilo,
  • 75 % strank vas bo priporočilo, toda le, če jih boste za to prosili,
  • 10 % strank vas bo priporočilo.
Prodaja preko priporočil je verjetno najbolj prijetna oblika sklepanja posla. Če vas je do potencialnih strank usmeril njihov znanec, bodo veliko bolj odprti in sproščeni v pogovoru. Vsekakor veliko bolj, kot če bi poskušali priti do novih strank s tako imenovanimi hladnimi klici.

Bi želeli dodaten dokaz, da se zbiranje priporočil splača? Prilagamo nekaj podatkov zbranih iz naših izkušenj:
  • prav vsaka od strank, ki smo jo prosili za priporočilo, se je odzvala pozitivno,
  • S priporočili smo v zadnjih 2 letih identificirali 155 prodajnih priložnosti,
  • 57 % kontaktov, ki smo jih vzpostavili preko priporočil, je danes že naših naročnikov,
  • le s  pomočjo priporočil smo v tem obdobju prodajo povečali za 17 %.
A prositi za priporočilo je pogosto izziv posebne vrste. Strah nas je zavrnitve in želimo počakati na tisti “pravi trenutek”. Razlog za odlašanje pogosto tiči v tem, da za zbiranje priporočil nimamo oblikovanega procesa.
Seveda pri procesu zbiranja priporočil ne gre za univerzalno formulo, temveč mora vsako podjetje svoj pristop nekoliko prilagoditi. V splošnem velja slediti naslednjim smernicam:
1. Ustvarite profil svojih najboljših strank
Sestavite seznam svojih strank, ki vam prinašajo največ prihodkov, so prijetne in ne preveč zahtevne. Kaj imajo skupnega? Delujejo znotraj posebnega tržnega segmenta (niše)? Zapišite glavne koristi, ki jih prinašate tem strankam.
2. Dokažite se
Strankam, ki jih boste prosili za priporočilo, dokažite, da ste sposobni zagotoviti rezultate, ki jih obljubljate. Izhajajo lahko iz lastnih izkušenj, vi pa jim pomagajte z referenčnimi izjavami strank, študijami primerov in ostalim gradivom.
3. Postavite si cilje
Koliko priporočil boste zbrali v enem mesecu? Tednu? Postavite si cilje, ki vam bodo predstavljali izziv, a bodo hkrati dosegljivi.
4. Koga boste prosili za priporočilo?
Pri zbiranju priporočil boste najbolj uspešni, če boste v proces vključili vse tri tipe osebnosti, ki jih v svoji odličnji knjigi “Tipping Point” opiše Malcom Gladwell:
  • povezovalce: ljudi, ki imajo široko mrežo poznanstev in so “krivci” za širitev informacij od-ust-do-ust,
  • strokovnjake: zbirajo in razpolagajo z neverjetno količino informacij, poznajo in razumejo trg; ljudje se nanje obračajo z različnimi vprašanji,
  • prodajalce: energija, entuziazem, optimizem – to je samo nekaj lastnosti s katerimi prepričajo svoje sogovornike.
Svoj pristop prilagodite glede na tip sogovornika. Tako boste vedeli, katere informacije jim boste predali, da bodo lahko pri širjenju dobrega glasu o vas najbolj uspešni (glej točko 6).
5. Oblikujte obliko svoje prošnje
Ne postavljajte prevelikih zahtev in ne bodite preveč splošni. Nagovor, ki se je nam najbolj obrestoval, gre nekako takole: “Zdravo Marko, ker svoj čas raje porabim za skrb svojih obstoječih strank, kot za iskanje novih, bi bil zelo hvaležen za tvojo pomoč. Bi bil za to, da si vzameva minutko in razmisliva, če poznaš koga, ki bi si želel boljšega zavarovalnega agenta?”
6. Nagovor pomagajte oblikovati tudi stranki
Stranki, ki vas bo predstavila svojim kontaktom, čimbolj olajšajte delo. Lahko ji pomagate s tem, da ji pripravite besedilo, ki ga bo lahko posredovala naprej – vključuje naj:
  • informacije o tem, kako vas je spoznala,
  • s čim se ukvarjate,
  • kako (konkretno) ste ji pomagali in
  • vprašanje, če vam lahko posreduje njen kontakt.
7. Zahvalite se
Ne pozabite na iskreno in osebno zahvalo v primeru, da vas je nekdo priporočil naprej. Majhna pozornost vas ne stane veliko, stranki pa boste dali vedeti, da cenite njen trud in prispevek.
8. Sledite rezultatom
V blokec, razpredelnico ali (idealno) v CRM sistem si beležite rezultate svojih prizadevanj z zbiranjem priporočil. Tovrstno sledenje vam bo omogočalo natančen pregled uspešnosti, hkrati pa bo povečalo vašo učinkovitost v prodaji.

VIR: http://bankazapodjetnike.si

ponedeljek, 22. maj 2017

Plačana odsotnost z dela – v katerih primerih?

V katerih primerih delavcu pripada plačana odsotnost z dela? Vsem je dobro znano, da ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela v primeru izrabe letnega dopusta, na z zakonom določene praznike in dela proste dneve ter v primeru opravičene odsotnosti iz zdravstvenih razlogov.

Plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin

Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela tudi zaradi osebnih okoliščin.
Sem sodijo lastna poroka, smrt ožjih družinskih članov (zakonec, zunajzakonski partner, otrok, posvojenec, otrok zakonca ali zunajzakonskega partnerja, oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj) in hujša nesreča, ki zadane delavca.

Za vsak naveden primer je skladno z zakonom delavec upravičen do enega prostega plačanega dne. Zaradi osebnih okoliščin pa mu je v letu dni na voljo največ sedem prostih plačanih dni.

Kot rečeno, so v kolektivnih pogodbah lahko določeni tudi drugi primeri (na primer selitev, poroka otroka, rojstvo) ter večje število dni plačane odsotnosti za posamezne primere. Plačana odsotnost z dela delavcu pripada oziroma jo lahko izrabi le ob nastopu primera in ne kadarkoli pozneje.

Poleg omenjenih primerov, ki zadevajo osebne okoliščine, plačana odsotnost z dela delavcu pripada še v primeru izobraževanja – pod določenimi pogoji – in če se udeleži krvodajalske akcije.

Odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije

Zakon določa tudi pravico delavca do odsotnosti z dela zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih. Sem denimo sodi neprofesionalno opravljanje funkcije, v katero je bil izvoljen na državnih ali lokalnih volitvah, če je sodnik porotnik ali član Ekonomsko-socialnega sveta oziroma če opravlja razne vojaške in obrambne obveznosti.

Za tovrstne odsotnosti zakon ne določa pravice do nadomestila plače. Nadomestilo delavcu pripada samo, če poseben predpis, ki ureja opravljanje teh funkcij določa pravico do plačila oziroma povračila stroškov. Plačana odsotnost z dela zaradi sindikalne dejavnosti delavskih predstavnikov z zakonom ni urejena. Praviloma jo določajo kolektivne pogodbe.



Plačana odsotnost z dela v času odpovednega roka

V primeru, če pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, delavcu prav tako pripada plačana odsotnost z dela. In sicer mora delodajalec delavcu v času odpovednega roka omogočiti najmanj dve uri na teden zaradi iskanja nove zaposlitve ter najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na trgu dela preko zavoda za zaposlovanje.

Delo na praznike le izjemoma

Delodajalec lahko omeji delavcu pravico do odsotnosti z dela na praznik ali dela prost dan le izjemoma. In sicer, če delovni proces ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan. Takšno delo se šteje za delo v manj ugodnem delovnem času, za katerega zakon in kolektivne pogodbe določajo poseben dodatek k plači, opozarjajo na Inšpektoratu RS za delo.

VIR: data.si

četrtek, 18. maj 2017

Sobodajalci, pozor: dobite goste prek portalov za nastanitev?

Vse več gostov sobodajalci pridobivajo prek svetovnih turističnih portalov, denimo Booking.com, Airbnb.com, Tripadvisor. Če portal obračuna provizijo (modeli obračuna so različni, od fiksnih zneskov do odstotka transakcije ali kombinacija obojega), je treba na ta znesek - tudi če gre za pet evrov - obračunati in plačati 22% DDV. Odbitek davka ni mogoč.

FURS pojasnjuje, da sobodajalci, ki neodvisno opravljajo ekonomsko dejavnost (v tem primeru oddajanje sob), so davčni zavezanci, ki bi se morali kot prejemniki storitev Booking.com (ta za njih opravlja storitev ponujanja oglasnega prostora oziroma posredovanja pri oddajanju nastanitvenih zmogljivosti) identificirati za namene DDV v skladu s četrtim odstavkom 78. člena ZDDV-1. Na podlagi prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 je namreč kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Tak način določanja kraja opravljanja storitev in opredelitve davčnega zavezanca za namene uporabe pravil o kraju opravljanja storitev je v uporabi že od 1. januarja 2010.
 
Gre morda za dvojno obdavčitev?
V tem primeru ne gre za dvojno obdavčitev, saj Booking.com od opravljene storitve ne obračuna DDV, če mu davčni zavezanec, prejemnik storitve (v konkretnih primerih sobodajalec), sporoči veljavno identifikacijsko številko za DDV, pojasnjuje Furs.

Ali to velja za fizično osebo, ki oddaja prek portala za nastanitev?
Ob pregledu portalov ugotovimo, da sobe, apartmaje ali hiše pogosto oddajo fizične osebe. Kako je z DDV v tem primeru? »Če fizična oseba redno oddaja sobe, se v skladu s petim členom ZDDV-1 šteje za davčnega zavezanca. Za davčnega zavezanca se namreč na podlagi tega člena ZDDV-1 šteje vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ekonomska dejavnost obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka. Če tak davčni zavezanec prejme storitev, katere kraj opravljanja je Slovenija, mora od prejete storitve obračunati DDV,« pojasnjuje Furs.
Ali to velja za registrirane sobodajalce? Ali to velja za s. p.? Ali to velja za d. o. o.? 
Sobe lahko oddajajo kot sobodajalci ali prek kakšne druge formalnopravne oblike. Najpogostejša je registracija kot sobodajalec, ni pa to edina možna zakonita pot oddajanja. Nekateri imajo recimo status samostojnega podjetnika z normiranimi stroški. »To velja za vse osebe, ki se po ZDDV-1 štejejo za davčne zavezance. Torej to velja tako za fizične osebe, ki se štejejo za davčne zavezance na podlagi prej navedenih zakonskih določb in ki prejmejo storitev (v konkretnem primeru od Booking.com za posredovanje pri nastanitvi), katere kraj opravljanja je Slovenija, kot tudi za s. p. (normirance) in d. o. o. pod istimi pogoji in predpostavkami, kot velja za fizične osebe,« razloži Furs.

VIR: finance.si

torek, 16. maj 2017

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2016

Pozitivni trendi pri poslovanju gospodarskih družb iz preteklih let, so se nadaljevali tudi v letu 2016. Generator povečanja čistih prihodkov od prodaje je bil ponovno izvoz na trg EU, opazno pa se je povečala dinamika rasti domačega povpraševanja. Rast stroškov je, z izjemo stroškov dela, zaostajala za rastjo čistih prihodkov od prodaje, kar se je skupaj z znižanjem odpisov vrednosti zaradi močnega znižanja prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, odrazilo v velikem povečanju dobička iz poslovanja. Dinamika razdolževanja se je upočasnila, pozitivna gibanja na finančnih trgih pa so prispevala k pomembnemu izboljšanju rezultata iz financiranja. Posledično se je močno povečal ustvarjen čisti dobiček in donosnost kapitala.

Nadaljevanje konjunkture na trgu EU in krepitev domačega povpraševanja

Čisti prihodki od prodaje gospodarskih družb so se v letu 2016 povečali za 4,6 %, v strukturi pa najbolj čisti prihodki od prodaje na trg EU, ki so se povečali za 7,4 %. Nadaljevanje konjunkture na glavnih izvoznih trgih EU je pozitivno vplivalo na rezultate poslovanja, po šibki dinamiki v preteklih letih pa se je opazneje okrepilo tudi domače povpraševanje, tako da so se čisti prihodki od prodaje na domačem trgu povečali za 3,8 %. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU so ostali na nivoju iz leta 2015. 

Zaostajanje rasti stroškov za rastjo prihodkov; izjema stroški dela

Stopnja rasti stroškov blaga, materiala in storitev (+3,9 %) je za 0,7 odstotne točke zaostajala za rastjo čistih prihodkov od prodaje, in sicer predvsem na račun nadaljnjega znižanja stroškov energije (-1,2 %). Za več kot 7 % so se povečali stroški dela in povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom. S tem je rast stroškov dela že tretje leto zapored pomembno presegla stopnjo rasti čistih prihodkov od prodaje. 

Bistveno znižanje odpisov vrednosti

V letu 2016 so se glede na leto 2015 bistveno znižali prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih (-64,0 %) in prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (-21,0 %). Posledično so se skupni odpisi vrednosti znižali kar za 517 mio EUR in to kljub dejstvu, da se je amortizacija povečala za 4,0 %. Znižanje odpisov kaže na izboljšanje razmer na trgu nepremičnin (znižanje odpisov opredmetenih osnovnih sredstev) in pri plačilni disciplini (znižanje odpisov obratnih sredstev).
Povečanje dobička iz poslovanja in EBIT marže

Zaostajanje rasti stroškov blaga, materiala in storitev za rastjo prihodkov in močno znižanje odpisov vrednosti, se je kljub visoki rasti stroškov dela odrazilo v povečanju neto dobička iz poslovanja (EBIT) za visokih 38,9 %. EBIT marža je znašala 4,71 %. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) izračunan kot EBIT povečan za amortizacijo se je povečal za 20,6 %, EBITDA marža je znašala 8,6 %. 

Veliko znižanje finančnih odhodkov

Trend znižanja finančnih odhodkov iz leta 2015 se je v letu 2016 nadaljeval in postal še bolj izrazit. Finančni odhodki so se znižali za 20,2 %, in sicer tako zaradi znižanja finančnih odhodkov za obresti (-22,5 %) kakor tudi zaradi znižanja finančnih odhodkov iz oslabitev in odpisov finančnih naložb (-26,2 %). Ugodne razmere na finančnih trgih in nizke obrestne mere ter razdolževanje so pomembno prispevali k izboljšanju rezultata iz financiranja, ki je sicer še negativen, a se je glede na leto 2015 izboljšal za 480 mio EUR in prispeval svoj del k izboljšanju čiste dobičkonosnosti. 

Znižanje dinamike razdolževanja

V letu 2016 se je podobno kot v preteklih letih nadaljeval trend razdolževanja slovenskega gospodarstva, vendar so se finančne obveznosti znižale bistveno manj kot v letu 2015. Če je znižanje finančnih obveznosti v letu 2015 preseglo 2 mia EUR, so se le te v letu 2016 znižale le za 178,6 mio EUR. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da se je slovensko gospodarstvo približalo dolgoročno vzdržni ravni zadolženosti, s krepitvijo domačega povpraševanja in s tem pričakovano krepitvijo investicij, pa bi se trend zniževanja zadolženosti v letu 2017 po dolgem času lahko ustavil. Delež lastniškega kapitala v obveznostih do virov sredstev je konec leta 2016 dosegel 46,8 %, razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom (D/E) pa 63,0 %.

Razmerje med bruto finančnimi obveznostmi in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) je konec leta 2016 znašalo 3,8, v kolikor od bruto finančnih obveznosti odštejemo denarna sredstva, je razmerje med neto finančnimi obveznostmi in EBITDA znašalo 3,1, kar pomeni 17,6 % znižanje glede na konec leta 2015. 

Skok čistega dobička in ROE

Neto čisti dobiček poslovnega leta se je v letu 2016 glede na leto 2015 povečal za 69,7%. Povečanje čistega dobička je predvsem posledica bistvenega povečanja dobička iz poslovanja, nekaj pa je k povečanju prispeval tudi boljši rezultat iz financiranja.

Donosnost lastniškega kapitala je v letu 2016 znašala solidnih 7,8 %, kar predstavlja pomembno izboljšanje glede na leto 2015.

VIR: Ajpes

ponedeljek, 15. maj 2017

Lastnosti žensk podjetnic

Želja biti sam svoj gospodar je tisto, kar vodi podjetnike in podjetnice po vsem svetu, da sprejmejo družbena, psihološka in finančna tveganja ter trdo delajo za zagon in razvoj novega podjetja. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj tipičnih lastnosti ženskih podjetnic in kako se le-te razlikujejo od moških podjetnikov.

Nekaj lastnosti žensk podjetnic:
  • podjetnice so bolj racionalne od podjetnikov,
  • niso do tolikšne mere nagnjene k tveganju,
  • o podjetništvu začnejo razmišljati kasneje kot moški,
  • so zelo odgovorne,
  • stvari delajo premišljeno,
  • nimajo potrebe po razkazovanju,
  • podpora in varnost sta visoko na lestvici prioritet,
  • zadovoljstvo podjetnice najdejo že v tem, da jim stvari delujejo.

Osebnostne značilnosti

Vsekakor se ženske razlikujejo od moških po osebnostnih značilnostih in nič drugače ni pri podjetnicah in podjetnikih. Takšne razlike lahko opazimo že pri dejavnosti podjetja. Največ podjetnic najdemo v terciarnem sektorju – v trgovini in storitvah. Večina poslov, ki jih začnejo podjetnice, vključujejo nižje začetne naložbe kot podjetja, ki jih vodijo podjetniki, kar pomeni, da imajo ženske konservativnejši odnos do posla kot moški in nerade tvegajo. Ženska podjetja so tako v svetu, kot pri nas na splošno manjša in cenejša za upravljanje.

Izobrazba
Na področju izobrazbe so za ženske značilne visokošolske umetnostne in družboslovne usmeritve. Pri podjetnikih pa podjetništvo, strojništvo in tehnični predmeti. Največkrat imajo podjetnice predhodne izkušnje kot učiteljice, v delu v trgovini na drobno in kot administrativne delavke.

Podjetniški cilji in stil vodenja
Pri postavljanju podjetniških ciljev, podjetnice niso usmerjene zgolj k enemu samemu cilju, temveč kombinirajo družbene cilje z ekonomskimi cilji (npr. zadovoljstvo strank z dobičkom). Podjetnice imajo največkrat stil vodenja, ki je usmerjen v človeške vire in delo z ljudmi postavljajo na prvo mesto. Tudi dobri medsebojni odnosi v podjetju so prioriteta mnogih podjetnic.

10 lastnosti uspešnih podjetnic
V okviru raziskave Women Entrepreneurs in the Global Economy so preučili vedenje in lastnosti uspešnih podjetnic, ki jih zajemamo v naslednjih točkah. Uspešna podjetnica je:
  1. visoko- motivirana in samo-ustvarjalna,
  2. nagnjena k tveganju (to je ena izmed lastnosti, ki je povprečna podjetnica ne poseduje),
  3. dobro organizirana,
  4. z veliko energije,
  5. osebno motivirana,
  6. prvorojenka,
  7. poročena,
  8. oče je ali je bil samostojni podjetnik,
  9. ima splošne ”podjetniške” lastnosti,
  10. ima družbene spretnosti in kompetence pri financiranju ter ključne spretnosti in veščine vodje.
Študija odločanja za podjetništvo
Diaz v študiji pri odločanju za podjetništvo ugotavlja naslednje lastnosti ženkih podjetnic:
  • Podjetnice so bolj dojemljive za podporo družine, prijateljev in drugih pomembnejših oseb v svojem življenju.
  • Podjetnice se slabše odzovejo pri reševanju izzivov, ki so povezani z večjim tveganjem, v delovanju pod pritiskom in v konfliktnih situacijah ter pri preračunljivem tveganju.
  • Podjetnice lažje določajo in dosegajo cilje.
  • Podjetnice, ki uspešnim podjetnikom pripisujejo več stereotipnih ženskih lastnosti (neodvisnost, toplina v odnosih, razumevanje, zavedanje ustev drugih, prijaznost, pomoč drugim, ustrežljivost, žrtvovanje za druge, čustvenost), imajo visoke predispozicije za ustanovitev lastnega podjetja.
Vir: podjetnistvo.si

petek, 12. maj 2017

Komu pripada varstveni dodatek?


Varstveni dodatek je namenjen posameznikom in družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Je eden izmed socialnih transferjev.

Varstveni dodatek upravičencem zagotavlja sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju, denimo stroški vzdrževanja stanovanja, in ne stroškov zagotavljanja minimalnih življenjskih potreb. Zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb se namreč upravičencem zagotavlja z denarno socialno pomočjo. 
Varstveni dodatek torej pripada tistim, ki zaradi svoje starosti oziroma stanja potrebujejo pomoč trajno, saj ni mogoče pričakovati, da bi si lahko socialni položaj izboljšali s pridobitnim delom.

Komu pripada varstveni dodatek?
Do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki so: 
  • trajno nezaposljive,
  • trajno nezmožne za delo,
  • nezaposlene in so starejše od 63 let ( ženske) oziroma od 65 let (moški) ter so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bile upravičene do denarne socialne pomoči ali če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.
Kot trajno nezmožna za delo se šteje oseba, ki: 
  • ima status invalida I. kategorije,
  • je invalidsko upokojena,
  • ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadeti oseb,
  • ima mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o trajni nezmožnosti za delo – invalidska komisija izda mnenje na zahtevo osebe, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka in ki plača to mnenje invalidski komisiji.
Trajno nezaposljiva pa je oseba, ki ima odločbo o nezaposljivosti Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drugega ustreznega organa po predpisih, ki urejajo status invalidov.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujejo, da je do varstvenega dodatka upravičena samska oseba, katere mesečni dohodek ne presega 476,87 evrov in ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje.

Če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 476,87 evrov in lastnim dohodkom. Pri dodelitvi varstvenega dodatka pa se ne upoštevajo prihranki samske osebe do višine 2.500 evrov

Za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine. Za pridobitev varstvenega dodatka pa se ne upoštevajo denarna sredstva (prihranki) družine do 3500 evrov.
O vlogi odloča center za socialno delo

Varstveni dodatek se uveljavlja skladno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Vloga za uveljavljanje pravic, tudi za varstveni dodatek, je enotna. Posameznik jo odda na centru za socialno delo, kjer ima stalno prebivališče. Obrazec vloge pa je dostopen tudi na spletu.

Kakšen pa je sam postopek za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, tudi varstvenega dodatka?

Ali bo oseba upravičena do varstvenega dodatka, se presoja od primera do primera, ob upoštevanju vseh dohodkov, okoliščin, premoženja in vseh ostalih zakonskih pogojev posameznega vlagatelja. O vlogi odloča center za socialno delo, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče. Če vlagatelj meni, da mu je bila pomoč neupravičeno zavrnjena, lahko v 15 dneh, od dneva, ko je odločbo prejel, vloži pritožbo, o kateri odloča ministrstvo.

VIR: www.data.si

četrtek, 11. maj 2017

Kaj se zgodi s premoženjem podjetja ob zaprtju?


V tovrstnih primerih se podjetja poslužujejo predvsem postopka prisilne poravnave in/ali kasneje stečaja podjetja. Potrebno je razumeti, da uspešno zaključen postopek prisilne poravnave pomeni, da podjetje lahko nadaljuje svoje poslovanje, medtem ko v primeru zaključenega postopka stečaja podjetja preneha.
Pri mikro in majhnih podjetjih pa se lastniki v veliki meri odločajo tudi za prenehanje po skrajšanem postopku, ki ga sprožijo sami s pomočjo notarja. Seveda v teh primerih lastniki ob zaprtju prevzamejo pravice in obveznosti iz naslova zaprtja svojega podjetja (podpis izjav pri notarju ob pričetku postopka). Morebitne odprte terjatve (npr. neplačani računi kupcev) in obveznosti (dolgovi do dobaviteljev države zaposlenih itd.) podjetja torej preidejo na lastnike, ki so jih dolžni poravnati kot pravnih nasledniki podjetja.

Podjetje, ki ima na dan prenehanja po skrajšanjem postopku neko stvarno premoženje (seznam predložiti notarju ob pričetku postopka) npr. opremo nepremičnine zaloge itd. preide vso v last lastnikov, ki morajo nato opraviti še morebitne prepise lastništva ipd.

Nikakor podjetje ne sme pozabiti, da je potrebno v poslovnih in davčnih evidencah upoštevati prenehanje poslovanja podjetja in temu primerno opraviti popravke in/ali obdavčitve, ki so posledica tega prenehanja in hkrati prenosa premoženja (predvsem DDV DDPO-olajšave itd.).

Kar se tiče obdavčitve kapitala (premoženja podjetja), ki ga lastniki pridobijo ob prenehanju podjetja je potrebno ugotoviti višino osnovnih vložkov lastnikov in kakšna je vrednost pridobljenega premoženja ob prenehanju podjetja.

Morebitna pozitivna razlika predstavlja davčno osnovo za kapitalski dobiček fizične osebe t.j. enkratna obdavčitev po Zakonu o dohodnini (ZDoh) ali pa dvig davčne osnove, kadar so lastniki pravne osebe (Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – davčna stopnja 19%, če govorimo o rezidentih RS).
Po ZDoh je fizična oseba prejemnik dohodka doseženega z odsvojitvijo kapitala obdavčena po stopnjah, ki so različne glede na obdobje imetja lastniškega deleža:
  • do 5 let – 25%
  • od 5 do 10 let20%
  • od 10 do 15 let – 15%
  • od 15 do 20 let – 5%
  • po 20 letih – 0%
 VIR: data.si

sreda, 10. maj 2017

7 koristi registracije blagovne znamke


Ob odločanju za nakup izdelkov ali storitev potencialni kupci ponavadi najprej preverijo, ali je podjetje, ki stoji za njimi, ugledno in vredno zaupanja. Veliko težo pri njihovi odločitvi ima blagovna znamka, a to ni edini razlog, zakaj se splača opraviti registracijo blagovne znamke.

Blagovna znamka:
  • je učinkovito komunikacijsko orodje
Ljudje blagovne znamke povezujejo z ugledom in prestižem podjetja. Ni toliko pomembno, ali vašo blagovno znamko sestavljajo besede, črke, številke ali slike; bistveno pomembneje je, da ste pri njeni uporabi konstantni, saj boste le tako sčasoma zgradili blagovno znamko, ki bo ljudem obljubila kakovostno blago ali storitve.
  • omogoča, da vas stranke hitreje najdejo
Skoraj vsako tržišče je dandanes nasičeno s konkurenti, zato je pomembno, da svoje podjetje jasno ločite od konkurence. Z blagovno znamko boste poskrbeli, da se vaše potencialne stranke ne bodo obračale h alternativam, temveč bodo nakup opravile pri vas.
  • dovoljuje, da učinkoviteje delujete na internetu in družabnih omrežjih
Ko bodo potencialni kupci na spletu ali družabnih medijih iskali vaše podjetje, bodo najprej poiskali ime vaše blagovne znamke. Ker vas bodo hitreje našli, boste na svojih spletnih kanalih imeli več prometa, kar pa vam bo posledično prineslo višje dobičke. 
  •  je dragocena pridobitev, ki ves čas pridobiva na vrednosti
Blagovna znamka lahko z malo truda ves čas pridobiva na vrednosti. Bolj kot boste delali na ugledu vašega podjetja, več bo vredna vaša blagovna znamka - vi pa boste imeli več potenciala za rast podjetja in širitev na druga tržišča.
  • v ekipo privablja sposobne in delovne posameznike
Večina ljudi se pri izbiri bodočega delodajalca raje kot za visoko plačo odloči za priznano in ugledno podjetje. V kolikor boste imeli registrirano blagovno znamko, na ugledu katere boste redno delali, bo to v vaše podjetje privabilo dober delovni kader, ki bo delo opravljal z veseljem.
  • ne predstavlja visokega stroška 
V primerjavi z vsemi prednostmi, ki jih prinaša blagovna znamka, je strošek njene registracije zanemarljiv. Cene se sicer razlikujejo glede na državo, v kateri želite vložiti prijavo za zaščito blagovne znamke.
  • lahko traja neomejeno dolgo
Registrirana blagovna znamka velja 10 let od dneva, ko je bila vložena prijava. Njena veljavnost se lahko ob koncu izteka tega obdobja neomejeno podaljšuje za enako obdobje. Veliko danes najbolj priznanih blagovnih znamk obstaja že več desetletij: blagovna znamka Mercedes je bila tako prijavljena že leta 1900, Pepsi-Cola pa 1896.

VIR: mladipodjetnik.si

torek, 09. maj 2017

Brezstično plačevanje: Kako varno je?


Takoj po tem, ko je bilo brezstično plačevanje uvedeno, so v javnosti začele krožiti zgodbe o tveganju, da vam lahko nekdo s kartice na skrivaj s posebnim čitalnikom presname podatke o kartici in tako pride do vašega denarja. Po podatkih ZPS se to tveganje do zdaj v praksi ni potrdilo. Poseben čitalnik za snemanje podatkov je namreč treba zelo približati kartici, obenem pa na čipu ni shranjenih veliko podatkov. S temi tako ni možno izdelati dvojnika kartice ali pa nakupovati na spletu, kjer je potrebno vnesti tudi ime, enkratno geslo, ki ga prejmete na mobilni telefon, ali pa trimestno kodo na zadnji strani kartice, še dodajajo na ZPS. Nekateri potrošniki kljub temu kartice še dodatno zavarujejo z aluminijevo folijo ali pa kupijo posebne ovitke.

Brezstično plačevanje je sodoben trend, s katerim se je srečal tudi že marsikateri slovenski potrošnik.

Brezstično plačevanje deluje brez fizičnega kontakta med plačilno kartico in POS-terminalom, saj so brezstične kartice opremljene s posebno tehnologijo. Ta omogoča, da čip na kartici podatke, ki so potrebni za plačilo, posreduje terminalu POS. Ko prodajalec vnese in potrdi znesek nakupa za plačilo, potrošnik kartico le prisloni oziroma približa k terminalu. Ob zvočnem in/ali svetlobnem signalu je plačilo opravljeno. Preden se pojavi signal za opravljen nakup, pa je treba pri nakupih v vrednosti nad 15 evrov vnesti še kodo PIN.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pri potrošnikih opažajo dve vrsti reakcije na brezstično plačevanje: nekateri potrošniki ga uporabljajo z veseljem, ker se jim zdi plačevanje na ta način enostavnejše, druge pa skrbi, saj se jim zdi, da brezstično plačevanje olajšuje zlorabe.


Je brezstično plačevanje varno?


Na ZPS so izvedli pregled, ki je zadeval brezstično plačevanje, in ugotovili, da 11 bank že izdaja debetne kartice in kartice z odloženim plačilom z brezstično tehnologijo, druge pa bodo to predvidoma storile v bližnji prihodnosti.

Za potrošnike brezstične bančne kartice niso več novost, saj je pri nas število izdanih kartic že krepko preseglo milijon. Z njimi lahko svoje nakupe plačujemo na več deset tisoč naslovih; večjim trgovcem, drogerijam in bencinskim črpalkam se pridružuje vedno več manjših trgovin.

Brezstično plačevanje ni nič bolj tvegano od drugih načinov plačevanja s kartico. Čip na kartici lahko podatke sporoča le na razdalji nekaj centimetrov in le v povezavi s posebnimi čitalniki, pojasnjujejo na ZPS in dodajajo, da banke zatrjujejo, da je minimalna verjetnost, da bi isti nakup plačali večkrat ali da bi s kartico plačali po nesreči.

Na ZPS potrošnikom dajejo naslednje nasvete za brezstično plačevanje:
  • Kartice ne dajajte iz rok, še posebej, če se plačilo izvede zunaj vašega vidnega polja;
  • Kartico skrbno hranite, PIN pa naj ne bo shranjen v bližini kartice;
  • Redno pregledujte promet na svojem bančnem računu;
  • Pri sebi vedno hranite telefonsko številko za preklic kartice.
Brezstično plačevanje brez PIN za nakupe v vrednosti manj kot 15 evrov

Brezstično plačevanje omogoča plačilo brez PIN-a za nakupe v vrednosti manj kot 15 evrov. S tem naj bi banke predvsem trgovcem omogočile hitrejše opravljanje plačil.

Zaskrbljenost potrošnikov, ki se ob tem poraja, je vezana predvsem na primere kraje kartice, so zaznali na ZPS. Kraja brezstične kartice bi namreč utegnila omogočiti več zaporednih manjših nakupov, za katere se ne potrebuje PIN.

Prav zato so banke za brezstično plačevanje uvedle dodaten varnostni ukrep, in sicer omejeno število nakupov oziroma zaporednih transakcij brez PIN-a in obenem omejeno skupno vrednost zaporednih plačil brez uporabe PIN-a. V ZPS so preverili, koliko denarja je mogoče zapraviti brez uporabe PIN-a z brezstičnimi karticami štirih različnih bank. Ugotovili so, da banke NLB, SKB in Unicredit omogočajo največ tri zaporedne nakupe brez PIN-a, skupna vrednost nakupov pa ni bila večja od 50 evrov. Pri Abanki so še strožji, saj je bilo treba uporabiti PIN že pri drugem nakupu.

Na ZPS ob tem opozarjajo še, da so lahko omejitve nakupa brez PIN-a v drugih državah, kjer uporabljajo evro, drugačne. V Avstriji vam tako ne bo treba vnesti PIN-a do plačila v znesku 25 evrov, plačila brez PIN-a pa naj ne bi bila mogoča zunaj evrskega območja.

VIR: data.si

ponedeljek, 08. maj 2017

Novosti na področju registracije s.p.

15. aprila 2017 je začel veljati ZGD-1J, ki določa, da je prijavo za vpis s.p., spremembo podatkov ali izbris s.p. mogoče vložiti največ 1 mesec vnaprej in ne več tri mesece vnaprej. Še vedno velja, da mora podjetnik prijavi za registracijo s.p. ali njegove podružnice priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, če ni sam lastnik objekta na poslovnem naslovu. Ni pa več potrebna overitev izjave, če jo lastnik poda osebno na točki VEM ali če je lastnik Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost. Še vedno overitev ni potrebna, če je lastnik državni ali občinski sklad, ki je pristojen za stanovanjske zadeve.
 
VIR: Ajpes

petek, 05. maj 2017

Obseg prometa z nepremičninami vse bližje rekordnemu letu 2007

V Sloveniji je bilo lani po prvih izračunih Geodetske uprave RS sklenjenih 32.000 kupoprodajnih poslov z nepremičninami, število prodanih stavb, delov stavb in zemljišč pa se je zelo približalo tistemu iz rekordnega leta 2007. Skupna vrednost sklenjenih poslov je prvič po rekordnem letu 2007 prebila mejo dveh milijard evrov.

Skupna vrednost sklenjenih poslov z nepremičninami je lani znašala okoli 2,1 milijarde evrov. Od tega je bilo približno 62 odstotkov vrednosti prometa z nepremičninami realiziranega s stanovanjskimi nepremičninami, 17 odstotkov s poslovnimi nepremičninami, deset odstotkov z zemljišči za gradnjo stavb, tri odstotke s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, osem odstotkov pa z vsemi preostalimi vrstami nepremičnin skupaj.

Število evidentiranih poslov z nepremičninami je bilo lani celo največje od leta 2007, ko so jih začeli na geodetski upravi spremljati. V primerjavi z letom 2015 se je povečalo za slabo desetino, v primerjavi z letom 2009, ko je bilo najmanjše, pa za skoraj 60 odstotkov.

Skupna pogodbena vrednost evidentiranih poslov se je v primerjavi z letom 2015 povečala za približno četrtino, kar je največje povečanje od začetka spremljanja. Od leta 2013, ko je bila najmanjša, pa je bila kar za dve tretjini večja.

Rast števila prodanih stanovanjskih nepremičnin se je lani nadaljevala tretje leto zapored. Za razliko od leta 2015, ko se je to število povečalo izključno na račun prodaje stanovanj v večstanovanjskih stavbah, se je lani opazno povečalo tudi število prodaj hiš, celo bolj kot stanovanj.

Glavni dejavniki, ki vplivajo na rast povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, so nizke obrestne mere in sicer skromna rast obsega stanovanjskih posojil, ki traja že tri leta, prav tako pa tudi povečanje zaposlenosti in rast mase plač ter znižanje cen stanovanj v času krize.

Nizke obrestne mere poleg zadolževanja za nakup ali lastno gradnjo nepremičnin vzpodbujajo tudi naložbe v nepremičnine, kot alternativo varčevanju ali bolj tveganim naložbam.

Potem ko je leta 2015 dosegla dno, je lani končno oživela tudi prodaja zemljišč za gradnjo stavb. Število prodaj se je v primerjavi z letom 2015 povečalo za okoli šestino, kar bi lahko bila napoved skorajšnjega začetka novega investicijskega cikla.




Je pa lani upadla prodaja pisarniških prostorov ter trgovskih, storitvenih in gostinskih lokalov. Kljub temu je glede na razmeroma ugodne gospodarske okoliščine, nizke obrestne mere in naraščanje naložbene privlačnosti nepremičnin pričakovati tudi postopno povečevanje dejavnosti trga poslovnih nepremičnin, piše v letnem poročilu geodetske uprave.

Počasi naraščajo tudi cene nepremičnin. Trenutno so cene stanovanj in stanovanjskih hiš še nižje kot pred krizo, a razprodaj stanovanj iz nasedlih projektov ni več, na trg pa prihajajo še zadnje zaloge novogradenj iz preteklih let. Preostala stanovanja tako že dosegajo normalne tržne cene.

V letu 2017 na geodetski upravi pričakujejo postopno umirjanje rasti prometa s stanovanjskimi nepremičninami. Pričakovati je tudi nadaljnjo rast cen stanovanj, hiš in zemljišč za gradnjo - ta bo najhitrejša na območju Obale in v Ljubljani z okolico, kjer je povpraševanje največje in zaradi pomanjkanja novogradenj počasi presega ponudbo.


VIR: STA