Obvestilo o začasno spremenjenem urniku

  

Kot veste do sedaj ob sredah med 12 in 14 nismo imeli uradnih ur. Ker je kar nekaj strank izrazilo svoje pomisleke glede tega, češ da nas pogosto ravno takrat potrebujejo, smo se odločili začasno spremeniti urnik. Spremenjen urnik uvajamo za obdobje 3 mesecev in sicer od 01. maja 2017 do 31. julija 2017.

S 01. majem 2017 bodo torej uradne ure za stranke vsak delovni dan od ponedeljka do petka neprekinjeno med 08:00 in 15:00 uro. V tem času vam bo na razpolago vaša skrbnica oziroma celotna ekipa StudioCriss.

Da bi bilo vaše poslovanje čim manj moteno, bomo izvajali tudi dežurstva, ki bodo potekala vsak delovni dan od ponedeljka do petka med 15:00 in 16:00 uro, podaljšano dežurstvo bomo izvajali ob sredah do 17:00 ure. V času dežurstva vam bo na razpolago dežurna oseba, ki bo za vas reševala najnujnejše zadeve. Dosegljiva bo osebno v pisarni ali na dežurno telefonsko številko 059085540.

Z željo, da boste naš spremenjen urnik pozitivno sprejeli, vas lepo pozdravljamo.

Ekipa StudioCriss

Prazniki v 2017: Kdaj boste poslovno pot v tujino morali prestaviti?

Preverite, kdaj boste morali sestanek odpovedati, če sodelujete z Avstrijci, Bosanci, Nemci, Hrvati, Italijani.

Prazniki v 2017: Italija

• 1. januar (Novo leto)
• 6. januar (Sveti trije kralji)
• 16. in 17. april (velika noč)
• 25. april (dan osvoboditve)
• 1. maj (praznik dela)
• 2. junij (dan republike)
• 15. avgust (Marijin vnebohod)
• 1. november (Vsi sveti)
• 8. december (dan brezmadežnega spočetja)
• 25. december (božič)
• 26. december (Štefanovo)

Prazniki v 2017: Avstrija

• 1. januar (Novo leto)
• 6. januar (Sveti trije kralji)
• 16. in 17. april (velika noč)
• 1. maj (praznik dela)
• 25. maj (Kristusov vnebohod)
• 4. in 5. junij (Binkoštna nedelja in ponedeljek)
• 15. junij (Telovo oziroma praznik svetega Rešenja telesa in krvi)
  
• 15. avgust (Marijin vnebohod)
• 26. oktober (nacionalni praznik)
• 1. november (Vsi sveti)
• 8. december (Marijino spočetje)
• 25. december (božič)
• 26. december (Štefanovo)

Prazniki v 2017: Bosna in Hercegovina

• 1.in 2. januar (Novo leto)
• 6. in 7. januar (pravoslavni predvečer božiča in božič)
• 9. januar (pravoslavni božič, dneva prost ponedeljek)
• 14. januar (pravoslavno Novo leto)
• 16. april (katoliška in pravoslavna velikonočna nedelja)
• 17. april (pravoslavni in katoliški Velikonočni ponedeljek)
• 1. in 2. maj (praznik dela)
• 9. maj (dan zmage)
• 25. junij (Ramadan Bajram)
• 28. junij (Ramadan Bajram in Vidov dan)
• 1. september (Kurban Bajram)
• 1. november (Vsi sveti)
• 21. november  (Sporazumni dan)
• 25. november  (dan državnosti)
• 25. december (božič)

Prazniki v 2017: Nemčija

• 1. (Novo leto)
• 6. januar (Sveti trije kralji)
• 14. april (Mali petek)
• 16. april (Velikonočna nedelja)
• 17. april (Velikonočni ponedeljek)
• 1. maj (praznik dela)
• 25. maj (Kristusov vnebohod)
• 4. in 5. junij (Binkoštna nedelja in ponedeljek)
• 15. junij (Telovo oziroma praznik svetega Rešenja telesa in krvi
• 15. avgust (Marijin vnebohod)
• 3. oktober (dan nemške enotnosti)
• 31. oktober (dan reformacije)
• 1. november (Vsi sveti)
• 15. november (dan kesanja in molitve)
• 25. in 26. december (božični prazniki)

Prazniki v 2017: Hrvaška

• 1. januar (Novo leto)
• 6. januar (Sveti trije kralji)
• 17. april (Velikonočni ponedeljek)
• 1. maj (praznik dela)
• 15. junij (Telovo oziroma praznik svetega Rešenja telesa in krvi)
  
• 22. junij (dan protifašističnega upora)
• 25. junij (dan državnosti)
• 5. avgust (dan zmage in zahvale)
• 15. avgust (Marijin vnebohod)
• 8. oktober (dan neodvisnosti)
• 1. november (Vsi sveti)
• 25. december (božič)
• 26. december (Štefanovo)

VIR: data.si

Naknadna vplačila družbenikov v d.o.o.

Družbena pogodba lahko določi, da so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg osnovnih vložkov vplačati tudi naknadna vplačila, ki so lahko v denarni ali stvarni obliki. Naknadna vplačila ne spreminjajo osnovnega kapitala.

Obveznost naknadnega vplačila družbenikov je lahko določena v družbeni pogodbi kot stranska obveznost, v skladu z 491. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Le če je določeno v pogodbi, je lahko naknadno vplačevanje obvezno, sicer pa je le prostovoljno. Naknadna vplačila so lahko v obliki denarnega ali stvarnega vložka. Razlika med obveznostjo vplačila osnovnega vložka in naknadnimi vplačili je v tem, da lahko družba posameznega družbenika oprosti naknadnega vplačila.

 

Bistveni učinek naknadnih vplačil je v tem, da se poveča delež kapitala in zmanjša delež dolgov v bilančni strukturi družbe, hkrati pa ne vplivajo na izkaz poslovnega izida. Pri tem je pomembo, da naknadna vplačila ne vplivajo na višino osnovnega kapitala ali sorazmerje poslovnih deležev. Zato pri naknadnih vplačilih ni treba spreminjati družbene pogodbe, sklep o vplačilu pa se ne vpiše v sodni register. Naknadna vplačila so sorazmerna obstoječim deležem družbenikov v družbi. V družbeni pogodbi se lahko določi tudi kapica oziroma znesek največjega mogočega naknadnega vplačila.

V primeru naknadnega vplačila v obliki stvarnega vložka se uporablja ureditev, ki velja za stvarni vložek v osnovni kapital (475. člen ZGD-1). Tako velja, da se lahko kot stvarni vložek zagotovijo premičnine ali nepremičnine, pravice, podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba že prevzela.

Družbena pogodba lahko določa tudi naslednje:

• rok, v katerem je potrebno izpolniti obveznost naknadnega vplačila,
• da morajo biti naknadna vplačila vplačana še pred vplačilom osnovnega kapitala.

Družbeniki lahko kasneje v sklopu odločanja sprejmejo, da se bodo družbenikom vrnila naknadna vplačila v družbo. Sklep o vplačilu naknadnih vplačil ponavadi sprejme poslovodstvo, razen če družbena pogodba ne določi, da morajo sklep sprejeti družbeniki. Sklep morajo v tem primeru družbeniki sprejeti soglasno. Ob tem velja omejitev, da se lahko vrnejo le tista naknadna vplačila, ki niso bila namenjena pokrivanju osnovnega kapitala.

Vir: mladipodjetnik.si

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Odpoved iz poslovnega razloga je eden od razlogov za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca.

Odpoved iz poslovnega razloga se lahko poda, kadar prenehajo potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, vendar samo v primeru, da navedeni utemeljeni razlog onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Obstoj poslovnega razloga v skladu z ZDR-1 se ne nanaša na določenega delavca, ampak se prenehanje potrebe po delu navezuje na opravljanje določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da gre za objektivno določeno okoliščino prenehanja potrebe po opravljanju določenega dela zaradi poslovnih razlogov na strani delodajalca.

Glede odpovedi iz poslovnih razlogov obstaja tudi obsežna sodna praksa, ki jo povzemamo na koncu zapisa.

Milejši ukrep – napotitev na čakanje

Kljub do sedaj navedenemu ZDR-1 opredeljuje tudi možnosti uporabe milejših ukrepov, kot je podaja odpovedi iz poslovnega razloga, in sicer 138. člen ZDR-1 določa začasno nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, v okviru katere lahko delodajalec začasno pisno napoti delavce na čakanje na delo doma, če delavcem ne more zagotavljati dela. Navedena odreditev lahko traja največ 6 mesecev v koledarskem letu. Prav tako ZDR-1 določa tudi, da lahko delodajalec, ki delavcu poda odpoved iz poslovnih razlogov, hkrati delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Za več informacij glede instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe glejte 91. člen ZDR-1.

Za minimalne odpovedne roke pri podaji odpovedi iz poslovnega razloga glejte tretji odstavek 94. člena ZDR-1, pri čemer je najkrajši odpovedni rok pri odpovedi iz poslovnih razlogov 15 dni, ki se podaljšuje glede na delovno dobo delavca pri delodajalcu.

V 98. členu ZDR-1 je opredeljen tudi institut odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, glede katerega bomo pisali prihodnjič.

Glede oblike in vsebine odpovedi, ki mora biti vedno v pisni obliki, ter vročanja odpovedi glejte določbe 87. in 88. člena ZDR-1. Prav tako je delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, upravičen do odpravnine v skladu s 108. členom ZDR-1.

Obsežna sodna praksa

V nadaljevanju navajamo kratke izseke iz jeder sodnih odločb Vrhovnega sodišča RS ter višjega delovnega in socialnega sodišča RS glede odpovedi iz poslovnega razloga:

• "Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu serviser II, ukinitev delovnega mesta serviser-programer ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.” (odločba: VIII Ips 19/2007)

• “Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene oziroma jih odda zunanjemu izvajalcu, je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi na tej podlagi. “ (odločba: VIII lps 132/2013)

• “Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi bi lahko predstavljale le tiste in take organizacijske spremembe, zaradi katerih delo tožnice pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo več mogoče oz. potrebno.“ (odločba: VIII Ips 207/2010)

• “Sodišče ne more presojati o smotrnosti in potrebnosti reorganizacije, niti o tem, s koliko zaposlenimi ali z zunanjimi izvajalci bo delodajalec (po reorganizaciji) opravljal delo oziroma ali bo ob reorganizaciji poslovanja naloge prejšnjih, ukinjenih delovnih mest razporedil med druge delavce in te s tem še dodatno obremenil.“ (odločba: VIII lps 297/2011)

• “Pri presoji utemeljenega poslovnega razloga je sodišče že večkrat sprejelo stališče, da pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni treba tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo takega delovnega mesta.” (odločba: VIII Ips 181/2011)

• “Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge nekega delovnega mesta razporedi med druge zaposlene, je utemeljen poslovni razlog za odpoved.” (odločba: VIII lps 86/2012)

• “Eden od možnih vzrokov za nastanek in obstoj poslovnega razloga je tudi organizacijski razlog, ki ga predstavlja odločitev delodajalca, da bo dela dveh delovnih mest za naprej pokrival le en delavec oziroma da se dve delovni mesti združita zaradi opravljanja njunih nalog le po enem izvajalcu.“ (odločba: VIII lps 175/2012)

• “Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi posameznim delavcem, brez dela katerih delodajalec lahko dosega cilje svojega poslovanja, je lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba (torej v smislu preprečevanja negativnega poslovnega izida), in ne šele, ko delodajalec že za daljše časovno obdobje zabrede v izgubo.“ (odločba: VIII lps 72/2013)

• “Pri presoji poslovnega razloga ni bistveno, ali je bila ukinitev delovnega mesta smotrna in je oz. bo v bodoče dejansko prispevala k zmanjšanju stroškov oziroma racionalizaciji poslovanja ali ne. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, v katero sodišče ne more posegati, res pa je, da poslovni razlog ne sme biti fiktiven ali prikrivati nekega drugega razloga.” (odločba: VIII Ips 205/2014)

• “Ni mogoče šteti, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če se spremeni le opis delovnega mesta v nebistvenih delih, naloge, odgovornosti, ki jih ima delavec, pa se v ničemer ne spremenijo.” (odločba: Pdp 181/2012)

• “Če ne gre za odpoved večjemu številu delavcev, delodajalec ni dolžan upoštevati posebnih kriterijev za izbiro delavca, ki mu bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izmed več delavcev, ki delajo na enakem delovnem mestu. Odločitev o tem, kateremu delavcu bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je v izključni pristojnosti delodajalca.” (odločba: Pdp 913/2005)

• “Delodajalec ne sme sočasno, ko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi zmanjšanih potreb po delu, zaposliti za določen ali nedoločen čas drugega delavca.“ (odločba: Pdp 539/2014)

 VIR: http://bankazapodjetnike.si

Kako ukrepati, ko računi niso poravnani?

Vsak podjetnik, ki ima vsaj nekaj izkušenj v poslovnem svetu, je verjetno že naletel na kakšnega neplačnika. Včasih se zgodi, da izdan račun ni poravnan, žal se dokaj pogosto dogaja tudi to, da po večkratnih pozivih ni plačila.

Tako nastanejo terjatve, z njimi pa mnoge povezane težave. Vsako podjetje bi raje videlo denar na svojem računu, kot pa v obliki terjatev, zato so neporavnani računi velik problem – posebej za tiste, ki se pri poslovanju zanašajo na redno plačevanje in vračanje kapitala nazaj v uporabo. Že en sam neplačnik lahko ogrozi dobrobit podjetja, zato je treba včasih ukrepati drugače – v poštev pridejo odkupi terjatev, ki so v nekaterih primerih odlična rešitev v boju proti neplačnikom.

Odkupi terjatev pridejo v poštev predvsem za dve vrsti podjetij:
a) odkupi terjatev so najbolj privlačna možnost za podjetja, ki imajo odprte terjatve, a se sama z njimi ne morejo ali nočejo ukvarjati. Vsaka ura, ki jo vodstvo podjetja vloži v izterjavo dolgov, je izgubljena, če računi naposled niso plačani. Odkup terjatev pa omogoča prenos teh sitnosti drugam, podjetje pa lahko nadaljuje z delom;

b) odkup terjatev je zelo dobrodošla rešitev za podjetja, ki imajo težave z likvidnostjo. Namesto, da bi spremljali zneske, ki so jim obljubljeni v obliki neplačanih računov, lahko takoj prejmejo denar v zameno za prodajo terjatev. To je odlična rešitev takrat, ko bi denar od neplačanega računa prišel zelo prav – v zameno za terjatev bo podjetje dobilo primeren znesek, ki izboljša likvidnost.

Odkupi terjatev seveda pridejo v poštev le v določenih primerih, takrat, ko je podjetje res upravičeno do dotičnega plačila. To pomeni, da morda ni možno prodati vseh terjatev, v vsakem primeru pa je treba pred tovrstnimi posli preučiti posamezen primer in ugotoviti, katera rešitev je najboljša. Prav zato so ponudbe za odkup terjatev večinoma pripravljene po meri, na podlagi izčrpnih informacij o terjatvi.

VIR: mladipodjetnik.si

Pooblaščeni gospodarski subjekt: Kako pridobiti status?

Pooblaščeni gospodarski subjekt je status, ki prinaša ugodnosti pri carinskih kontrolah. Kdo lahko pridobi status in kako?

Kaj pomeni pooblaščeni gospodarski subjekt?

Pooblaščeni gospodarski subjekt je status, ki ga je Evropska unija (EU) uvedla leta 2008.

Status “Authorised Economic Operator” – AEO (pooblaščeni gospodarski subjekt) je del svetovne pobude, s katero se želi zagotoviti varnost celotne dobavne verige. Glavni namen statusa AEO (pooblaščeni gospodarski subjekt) je izboljšati varnost na zunanjih mejah Unije in hkrati pospešiti pretok blaga s poenostavljenimi carinskimi postopki in uporabo informacijske tehnologije.

Status pooblaščeni gospodarski subjekt prinaša ugodnosti v obliki olajšanja carinskih kontrol glede varstva in varnosti in/ali poenostavitev v skladu s carinskimi predpisi. To pomeni, da lahko carinske formalnosti imetniki statusa opravljajo hitreje kot ostala podjetja in da jim carina pri opravljanju svojega nadzora daje določene prednosti. Status tako imetniku dovoljenja daje prednost pred ostalimi gospodarskimi udeleženci.

Kdo izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa?

Za pridobitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta lahko zaprosijo vsi sodelujoči v celotni dobavni verigi, in sicer: proizvajalci, izvozniki, špediterji, imetniki skladišč, carinski zastopniki, prevozniki in uvozniki. Zahtevek za izdajo dovoljenja za pooblaščenega gospodarskega subjekta se vloži pri Finančnem uradu Ljubljana.

Carinski zakonik Unije (CZU) pa predpisuje novi merili za pridobitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO) in sicer:

• praktični standardi usposobljenosti,
• poklicne kvalifikacije, neposredno povezane z opravljanjem dejavnosti gospodarskega subjekta.

Ker sta obe merili enakovredni, se gospodarski subjekt sam odloči katerega bo dokazoval in na kakšen način bo to storil. 

Merilo »praktični standardi usposobljenosti« se dokazuje s tremi leti delovnih izkušenj na carinskem področju ali pa z uporabo akreditiranega standarda kakovosti v zvezi s carinskimi zadevami, merilo »poklicne kvalifikacije« pa je izpolnjeno, če vlagatelj uspešno opravi usposabljanje s področja carinske zakonodaje, pojasnjujejo na FURS.

Usposabljanja s področja carinske zakonodaje na FURS

Finančna uprava RS konec maja pripravlja usposabljanje s področja carinske zakonodaje, ki bodo zajemala tudi pridobitev statusa AEO (pooblaščeni gospodarski subjekt).

Na usposabljanje so poleg kandidatov, ki se usposabljanja želijo udeležiti zaradi dokazovanja merila poklicne kvalifikacije, vabljeni tudi predstavniki ostalih gospodarskih subjektov, ki so vključeni v aktivnosti, ki jih ureja carinska zakonodaja (npr. tisti, ki opravljajo posle zastopanja v carinskih zadevah).

Na usposabljanje se lahko prijavite prek spletne povezave, več informacij pa dobite na spletni strani FURS.

VIR: www.data.si

Kaj nam pove govorica telesa?

Številne raziskave so potrdile teorije o veliki pomembnosti neverbalne komunikacije. Tej pripisujejo vrednost posredovanja informacij (hote ali nehote) v celotnem osebnem komuniciranju celo do 55 % ( čeprav se mnogokrat to zdi pretirano), medtem ko pripisujejo vsebini glasovnega sporočila od 7 do 10 % – ostalo pa je barva in ton glasu. Menimo, da je to lahko tudi zelo subjektivno – odvisno je od pretežnih komunikacijskih kanalov, ki jih uporabljata sogovornika. Tipi vizualnih osebnosti so za neverbalno komunikacijo dojemljivejši; bolj izrazita je pri izobraženih osebah z visokim emocionalnim koeficientom, medtem ko so avditivne osebnosti za govorico telesa manj dojemljive in so številke iz raziskav bistveno drugačne.

Zavedati pa se moramo dejstva: če smo začetniki v razbiranju neverbalne komunikacije, nas izkušen in treniran mojster na drugi strani mize zlahka zapelje in pretenta z lažnimi signali.

Zrcaljenje 

Zrcaljenje je predvsem aktivna pogajalska strategija. Če opazimo, da se sogovornik prilagaja našemu gibanju – da, recimo, prekriža noge takoj za tem, ko smo jih mi, ali seže po skodelici takoj za nami, ali se igra s pisalom, ker smo se začeli mi -, potem smo na dobri poti za sklenitev posla, saj se nam oseba na nek način podreja, ji je dovolj prijetno v naši bližini, se vizualno povezuje z nami in nam zaupa …

Prekrižani udi 

 
Če se sogovornik, ki je bil do sedaj v pogovoru dokaj sproščen (ali pa na začetku pogovora celo povsem sproščen), zlekne v stolu nazaj in prekriža roke ali noge – ali celo oboje -, se ubadamo s trdnjavo, pa naj bo oseba še tako prijazna in nasmejana … V tem primeru je namreč zavzela obrambni položaj. Ponavadi se teh signalov ne zaveda, saj prihajajo iz notranjih občutkov ali celo stiske. Po opazovanju pogajanj sta avtorja Nierenberg in Calero na tisočih primerih ugotovila, da se ni zaključil noben posel, kjer je ena od strank prekrižala noge … 

Izdajalske oči

Kadar poslušamo ali govorimo z eno osebo, jo običajno gledamo v oči. Ko poslušamo, lahko to neprekinjeno traja zelo dolgo, tudi več kot minuto. Ko sami govorimo, to morda traja okoli 10 sekund. Kadar lažemo (pa celo vemo, da moramo gledati v oči!), nekoliko zatrepetamo z vekami, ali nam pogled za hip uide drugam – ali pa si izberemo neko točko, kamor usmerimo pogled. 

Obrvi 

Dvignjene obrvi niso dobra napoved za posel. Kažejo na napetost, zaskrbljenost, celo strah. Odkriti moramo vzrok in ga skušati odpraviti s pojasnili in argumenti; vsekakor pa ne smemo ostali indiferentni. 

Nasmeh

Vsakdo si želi prijaznega sogovornika, ki se smehlja. Toda bodimo previdni! Nekateri se smehljajo le z očmi in razpotegnjenimi usti, ne da bi razkrili zobe. Tak smeh je iskren. Sončen nasmeh, ki pa ni spremljan z gubicami okoli oči, pa je lažen.

VIR: http://novipodjetnik.si

Glasba, ob kateri bomo bolj produktivni

Poslušanje glasbe na delovnem mestu izboljšuje storilnost, dokazuje raziskava britanskega podjetja Mindlab International. A vendar ni vseeno, kakšno glasbeno kuliso boste izbrali. Ta je odvisna od narave dela, ki ga opravljate, trdi nevropsihiater in vodja raziskave dr. David Lewis.

Uspešnejši ob pravih ritmih

 
Tako naj bi tisti, ki imajo opravka s številkami ali morajo biti osredotočeni na malenkosti, poslušali klasično glasbo, ki natančnost poveča za 12 odstotkov.
Če vaše dela obsega vnos podatkov ali ste vezani na točno določene roke, je najboljši izbor pop. Sodelujoči, ki so med potekom raziskave poslušali to zvrst so podatke vnašali 58 odstotkov hitreje kot tisti, ki so to počeli brez glasbenega ozadja.
Za dela, ki vključujejo reševanje enačb, je najboljša sprostitvena oz. ambientalna glasba. Med raziskavo se je izkazalo, da so do pravilnih rešitev največkrat prišli sodelujoči, ki so ob reševanju enačb poslušali tovrstno glasbo.

Če vaše delo zahteva veliko abstraktnega mišljenja, med njim poslušajte plesno glasbo. Tisti, ki so si vrteli to zvrst, so hitreje in učinkoviteje reševali naloge, ki so vključevale veliko tovrstnega razmišljanja.

Boljše brez besedil

Da bi glasba resnično pozitivno vplivala na produktivnost, je poleg ustreznega žanra treba izbrati tudi prave pesmi. »Če bo vašo koncentracijo motilo posvečanje pozornosti besedilu, boste manj učinkoviti. Prav zato znotraj primernega žanra izberite glasbo brez besedila,« svetuje Lewis in dodaja, da k temu pravilu sodijo tudi izjeme. Po njegovih besedah bi si morali tedaj, ko potrebujete moralno spodbudo pred denimo pomembnim sestankom z nadrejenim, zavrteti energični rokovsko glasbo ali glasbo iz akcijskega filma ter ob njej veselo zapeti.

Spreminjate zaporedje

Možgani si zaporedje glasbe na posnetem nosilcu zvoka hitro zapomnijo in kmalu boste natančno vedeli, kako si pesmi sledijo. Če imate možnost, zato na predvajalniku vključite funkcijo naključno predvajanje (shuffle). Vrstni red pesmi bo tako vedno drugačen, v telesu pa se bo zaradi odsotne možnosti predvidevanja sproščalo več dopamina. Za izboljšanje učinkovitosti izbirajte pesmi, ki imajo podoben ritem. Poslušanje pesmi v enakem ritmu spodbuja analitično mišljenje in pozitivno vpliva na razpoloženje, pravijo strokovnjaki, raznovrstni pa so lahko tudi moteči.

VIR: http://www.slovenskenovice.si

Slovenija po obremenitvi plač v prvi tretjini držav OECD

Davčni primež oziroma delež bremena davkov in socialnih prispevkov v celotnem strošku dela za posameznika brez otrok, ki ga poravnata tako delodajalec kot delavec, je v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v povprečju v letu 2016 upadel za malenkostnih 0,07 odstotne točke na 36 odstotkov, v danes objavljenem poročilu ugotavlja OECD.

Do znižanja je prišlo že tretje leto zapored, padec pa gre deloma pripisati reformam nekaterih držav. Lani sta denimo plače z zakonodajo razbremenili Belgija in Avstrija. Davčni primež v prvi je šel navzdol za 1,32 odstotne točke, davčni primež v drugi pa za 2,47 odstotne točke.

Četudi se je davčni primež na plače v OECD v letu 2016 v povprečju znižal, pa se je v 20 državah zvišal. Za več kot odstotno točko se je sicer okrepil le v Grčiji. Njegovo rast v višini 1,06 odstotne točke je povzročilo tako zvišanje dohodnine kot zvišanje socialnih prispevkov.

Plače posameznikov brez otrok so z davki in prispevki najbolj obremenjene v Belgiji. Višji kot v Sloveniji je bil davčni primež na plače lani še v Nemčiji (49,4-odstoten), na Madžarskem (48,2-odstoten), v Franciji (48,1-odstoten), Italiji (47,8-odstoten), Avstriji (47,1-odstoten), na Finskem (43,8-odstoten), Češkem (43-odstoten) in Švedskem (42,8-odstoten).

Najbližje povprečju OECD so bili Norvežani s 36,2-odstotnim in Poljaki s 35,8-odstotnim davčnim primežem na plačo posameznika.

Manj kot 25-odstotno pa so bile plače poleg v Čilu obremenjene še v Južni Koreji (22,2 odstotka), Izraelu (22,1 odstotka), Švici (21,8 odstotka), Mehiki (20,1 odstotka) in na Novi Zelandiji (17,9 odstotka). 

Sicer pa OECD v poročilu ugotavlja še, da so davki na plače zaposlenih z otroki nižji kot davki na plače posameznikov brez otrok. Izjema sta le Čile in Mehika, kjer v tem smislu ni razlik.

V OECD je v povprečju dohodkovni davčni primež pri družinah z otroki, a zgolj enim zaposlenim, lani znašal 26,6 odstotka, kar je skoraj 10 odstotnih točk manj od davčnega primeža pri posameznikih brez otrok.

VIR: www.sta.si

Kako povečati srečna naključja?

Ali neumen kmet res pridela najdebelejši krompir? 

So nekateri res rojeni pod srečno zvezdo in se vedno znajdejo ob pravem času na pravem mestu? 

Britanski psiholog doktor Richard Wiseman se je preučevanja »srečne zvezde« lotil znanstveno ter s serijo psiholoških preizkusov in raziskav dokazal, da pojava sreče ne gre pripisati zvezdam, ampak osebnostnim in vedenjskim lastnostim srečnežev, ki se jih vsaj delno lahko naučimo. Srečni se od manj srečnih namreč razlikujejo predvsem v tem, da so zelo sproščeni, družabni in odprti. Srečneži znajo opaziti in izrabiti ugodne okoliščine.

Te osebnostne lastnosti so zelo vplivale na vedenjske lastnosti srečnežev, čeprav so ti včasih mislili, da je njihova sreča stvar naključja. Srečneži so ljudje, ki so odprti za najrazličnejše izkušnje v življenju, imajo zelo različne potrebe in se nenehno ukvarjajo s čim novim, zato imajo tudi veliko znancev in prijateljev iz najrazličnejših okolij, na katere lahko računajo, če potrebujejo pomoč ali nasvet. Ti različni znanci jim tudi pomagajo gledati na težave iz zelo različnih in novih vidikov. Srečneži svojo mrežo poznanstev skrbno negujejo in z znanci ostajajo vsaj v občasnih stikih. Skoraj vsako priložnost izrabijo za sklepanje poznanstev, saj ni pomembno, ali stojijo v vrsti na banki ali klepetajo na letališču.

VIR: http://www.podjetnik.si

Enaka obravnava glede na spol

V delovnem pravu velja zapoved, da je potrebno vsako osebo pri zaposlovanju, v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi obravnavati enako, ne glede na narodnost, raso ali etično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino.

Prepoved diskriminacije na podlagi spola ali druge osebne okoliščine izhaja tudi iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja, Zakona o enakih možnostih žensk in moških ter vseh najpomembnejših mednarodnih dokumentov s področja človekovih pravic, kot tudi prava EU.
 

Delodajalec je dolžan vsem zagotavljati enako obravnavo, enako velja za fazo javne objave prostega delovnega mesta.

Delodajalec ne sme prostega dela objaviti samo za moške ali samo za ženske, tudi sama objava prostega delovnega mesta tega ne sme nakazovati. Izjema je, če določen spol predstavlja bistven in odločilen pogoj za delo in je taka zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem.

Navedena vsebina je urejena v 6. in 27. členu ZDR-1.

Kdaj je podan pogoj sorazmernosti in upravičenosti, napolnjuje sodna praksa, saj je odvisno od vsakega posameznega primera posebej in od vsakokratnih okoliščin.

V vsakem primeru je kot vodilo potrebno vzeti, da se določen spol lahko šteje kot odločilen ali bistven pogoj le v primeru, ko se določeno delo glede na naravo dela sploh ne bi moglo opravljati z delavcem drugega spola (npr. igralska vloga ipd.). Kršitev določil o prepovedi diskriminacije ima za posledico odgovornost delodajalca za prekršek, v skrajni posledici pa tudi odškodninsko odgovornost delodajalca v skladu z 8. členom ZDR-1.

 

VIR: http://bankazapodjetnike.si

Zaposliti študenta ali upokojenca? Razlike in ugodnosti za podjetja

Nestabilne gospodarske razmere so privedle delodajalce do novih izzivov pri postopku zaposlovanja. Vse bolj so aktualne atipične oblike zaposlitve, ki so se pojavile kot posledica začasno povečanih obsegov dela.

Dela ob študiju so stalna praksa že kar nekaj časa, zaradi slabših pokojninskih razmer pa je vedno več govora tudi o delu po upokojitvi.

Zakaj študentje delajo?

Študentsko delo je občasno delo v času študija, kjer ima študent željo po dodatnem zaslužku ter nabiranju izkušenj za kasnejšo redno zaposlitev. Podjetja zaposlujejo študente kot dodatno pomoč med študijskimi počitnicami ali za čas koriščenja absolventskega staža ter izrednega študija.

Kakšne pa so pridobitve delodajalca v primeru študentske zaposlitve?

Študentsko delo je lahko za delodajalca priložnost, da študent spozna različna delovna mesta in načine dela v podjetju. V primeru, da se študent izkaže in se podjetje odloči za zaposlitev, je tako z datumom nastopa redne zaposlitve prejel že usposobljen kader in ne potrebuje dodatnega uvajanja na delo. Mlajši zaposleni so pripravljeni na izzive, učljivi, polni energije in imajo več prostega časa.

Zaposlitev upokojenca

 Upokojitev je ena od pomembnejših prelomnic v življenju, saj se posamezniku ne spremeni samo status, temveč tudi socialno okolje, v katerem je deloval več deset let. Nepripravljenost na socialno izolacijo in prehod iz aktivnega v pasivni stil življenja ter vse slabše pokojninske razmere privedejo do odločitve določenih posameznikov, da želijo z delom nadaljevati tudi v času, ko dosegajo pogoje za upokojitev.
O starejših zaposlenih obstaja polno predsodkov: so počasnejši, manj učinkoviti in manj prilagodljivi. Med posamezniki obstajajo razlike in zaposlitev upokojenca lahko za delodajalca predstavlja ugodnost iz več vidikov. Upokojenec je oseba, ki ima po slovenskih standardih za sabo vsaj 15 let delovne dobe, odvisno od njegove starosti, kar pomeni, da ima upokojenec delovne navade in ogromno strokovnih izkušenj. V primerjavi z mlajšimi kandidati imajo starejši predvsem višje vrednote in etična načela, so bolj lojalni, zanesljivi, strokovno izkušeni, imajo široko socialno mrežo in lahko kot mentorji prenašajo znanja na medgeneracijski ravni.

 
Prednosti zaposlitve študenta:

• ni stroškov regresa
• študenti ali dijaki ne pričakujejo bonitet
• ne zahteva pogodbe o delu
• zaposlitev je hitra in fleksibilna in  omogoča pokrivanje izrednih kadrovskih razmer
• dopust ni predviden
• študentski servis poskrbi za celotno administracijo

 

Prednosti zaposlitve upokojenca:

• upokojenec lahko opravlja delo pri več delodajalcih hkrati
• lahko se opravljajo vse vrste dela
• ekspertno znanje in izkušnje
• večja lojalnost, pripadnost podjetju

 
Delodajalec lahko upokojence zaposli preko različnih pogodb:

• ponovna sklenitev pogodbe o zaposlitvi
• podjemna pogodba ali pogodba po avtorskem pravu
• pogodba o začasnem in občasnem delu upokojencev

 VIR: http://www.saop.si

Manj papirja, več denarja

Ko opazujemo, kako se “stara” tehnologija poslavlja, nas prevevajo mešani občutki. VHS-kasete so si že prislužile mesto na smetišču zgodovine. Tudi telefonija se hitro spreminja − ali veste, da ima danes le še manj kot polovica gospodinjstev v ZDA aktivni priključek za stacionarni telefon? 41 % gospodinjstev uporablja izključno mobilne telefone.

 

Zaradi vse hitrejše digitalizacije mnogi napovedujejo, da so tudi pisarniškemu papirju šteti dnevi. Vsekakor se strinjamo, da za marsikatero nalogo papir ni več najboljša izbira.

Podjetja seveda že uporabljajo računovodske in ostale programe, zaradi česar morda prevladuje občutek, da se ne zanašajo povsem na ročno obdelavo dokumentov. Kljub temu pa lahko traja kar nekaj časa, preden dokument najde pot v sistem, z vsakim korakom ročne obdelave pa se povečujejo stroški dela. 

V primerjavi z elektronskim poslovanjem je lahko povprečna cena ročne obdelave dokumenta kar do 20-krat višja.

Za konkretnejšo ponazoritev razmislimo o uporabi papirja v povprečnem slovenskem podjetju, na primeru v obliki prejetih in izdanih računov.

Papir je drag

0,6 EUR za 100 listov pisarniškega papirja je strošek, ki ga ponavadi kar “odpišemo” in ne razmišljamo o njem. Pisarniškemu papirju pa pozabimo dodati še kuverte, znamke, kartuše za tisk, ne nazadnje tudi amortizacijo tiskalnika ipd.

Zahteva veliko ročnega dela

Vsak izdani račun je treba natisniti, zložiti v kuverto, opremiti z znamko in odposlati. Prejeti račun pa je treba vzeti iz kuverte in ga obdelati skladno s postopkom v podjetju (npr. odnesti odgovornemu za potrjevanje, pretipkati, vložiti…). Občasno je treba tudi naročiti ves material. Stroški dela niso zanemarljivi. Časovno zahtevno je tudi iskanje dokumentov, kar nas pripelje do naslednje točke …

Arhiviranje je nerodno

Spenjanje in ločevanje dokumentov, plastične “srajčke”, fascikli in omare. Gotovo obstajajo enostavnejši načini hranjenja dokumentacije. Tudi iskanje dokumentov je lahko enostavnejše − v arhivu bi moral biti dokument sposoben najti vsakdo, ne le skrbnik arhiva. Dodatno pomanjkljivost predstavlja dejstvo, da papir gori, da ne prenaša dobro vode in da ga ni težko odnesti v drug prostor. Varnost dokumentacije bi torej morala biti prioriteta vsakega podjetja. Si predstavljate, da bi jutri ostali brez vseh papirjev?

Kakšni so stroški papirnega poslovanja?

Zanimivo je, da si le malokatero podjetje vzame čas, da razmisli in izračuna, kakšni so stroški dela s papirnimi dokumenti. Vključno s časom, ki ga zaposleni porabi, da vstane s stola, odpre omaro in poišče želeno pogodbo. Če se vam je ob takih podrobnostih nekoliko zavrtelo v glavi, brez skrbi, z izračunom smo se poigrali mi.

Presenetljivo je tudi, da so stroški za obdelavo posameznega papirnega dokumenta dokaj nespremenjeni ne glede na velikost podjetja.

Za boljšo predstavo in lažji izračun vzemimo za primer podjetje, ki mesečno izda 50 računov in prejme 120 dokumentov.

Prejeti dokumenti

Ostane nam še preprost izračun, ki nam pove, da podjetje vsak mesec v zrak požene 159,60 EUR. V enem letu bi torej lahko prihranilo 1915,20 EUR, kar ni malo, če pomislimo, da gre le za “papir”.
Kakšni so praktični koraki do rešitve in s tem nižjih stroškov?

1. Z dobavitelji se dogovorite za elektronsko izmenjavo: Na ta način se boste izognili vsem stroškom, ki so povezani z obdelavo papirnih dokumentov (od odpiranja kuvert, do potrjevanja in pretipkavanja).
2. Papir čim prej po tem, ko ga prejmete, pretvorite v elektronsko obliko: Realno se dotoka papirnih dokumentov v podjetje še ne bomo kmalu rešili. Zato je bistvenega pomena, da digitalizacijo vzamete v svoje roke in vse prejete dokumente takoj ob prispetju pretvorite v elektronsko obliko – na ta način boste bistveno povečali sledljivost in hitrost ter zmanjšali čas obdelave. Prejeti tiskani račun tako enostavno poslikajte s pametnim telefonom ali poskenirajte s skenerjem in ga po e-pošti pošljite v vaš poslovno računovodski program. Račun bo tako takoj na voljo računovodji za nadaljno knjiženje.
3. Avtomatizirajte čim več opravil: Časa imamo vsi enako in vsem ga primanjkuje. V času, ko so aktualni pogovori o samovozečih avtomobilih, podjetja še vedno povsem ročno prenašajo in pretipkavajo dokumentacijo. Večino opravkov s papirjem in z njimi povezanih opravil v podjetju je danes mogoče avtomatizirati ter s tem prihraniti ogromno časa in zmanjšati (odpraviti!) možnost napak.

Zanemarljive niso niti posredne koristi elektronske obdelave dokumentov. Le-ti so namreč v tem primeru ustrezno organizirani in arhivirani, kar pomeni, da niti ob obisku inšpektorja (ali revizorja) ne bo prišlo do izpada produktivnosti v takšnem obsegu, kot če bi iskali in prekladali papirne dokumente in fascikle iz zaprašenih sob.

Vse pomembnejše pa je tudi to, da z elektronskim poslovanjem poslujete okolju prijazno. Če smo včasih v podpise v elektronski pošti dodajali “Preden to sporočilo natisnete, pomislite na okolje./Think green before printing./Bitte denken Sie an die Umwelt, bevor Sie dieses E-Mail ausdrucken.”, potem danes velja, da pomislite na okolje tudi, preden natisnete naslednjo fakturo.

  

Kako veste, da je čas, da razmislite o alternativah papirju? Ste se kdaj:

• pritoževali nad cenami kartuš za tiskalnike;
• spraševali, kam pospraviti novi fascikel;
• jezili zaradi dolgotrajnega iskanja kakšnega dokumenta?

Včasih je dober motivator tudi zavedanje, da vaš najmočnejši konkurent denarja in časa ne izgublja z ročno obdelavo dokumentov…

VIR: http://bankazapodjetnike.si

Vlada potrdila začetek projekta zelene proračunske reforme

Koalicijski sporazum predvideva, da ministrstvo za finance pripravi Zagonski elaborat vladnega strateškega razvojnega projekta P3: Zelena proračunska reforma. Omenjeni elaborat predvideva ustanovitev delovne skupine – projektne skupine z namenom, da vsi deležniki pripravijo:

• analizo zdajšnjih ukrepov resorjev, vključno z analizo teh ukrepov z vidika učinka na obremenjevanje okolja, in
• oblikujejo izhodišča za posamezne politike, instrumente oziroma ukrepe, ki bodo spodbujali trajnostni razvoj in hkrati dosegali javnofinančne cilje ter zagotavljali pogoje za konkurenčnost gospodarstva, vključno v vprašanjem okolju škodljivih subvencij.

Varovanje okolja za prihodnje rodove je ena izmed pomembnejših nalog in izzivov naše države, zato je treba k omejevanju vplivov, ki so škodljivi za okolje, pristopiti premišljeno. Zelena proračunska reforma in spodbujanje zelene usmeritve gospodarstva sta trenutno najboljša odgovora na enega izmed ključnih izzivov tega stoletja.            

Z okoljskimi dajatvami ter dajatvami na energente se po eni strani spodbuja zavezance k ravnanju, ki omejuje negativne vplive na okolje, po drugi strani pa lahko dodatni proračunski prihodki iz naslova teh dajatev prinašajo manevrski prostor za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, bodisi preko splošne razbremenitve dela, bodisi preko vzpostavitve v zeleno usmerjenih spodbud.

Pri izvedbi zelene proračunske reforme v Sloveniji je treba upoštevati, da so prihodki iz naslova okoljskih dajatev že sedaj sorazmerno visoki in morebiten dodatni dvig ne bi bil primeren. Prav tako mora biti zaradi osrednjega cilja javnofinančne konsolidacije zelena proračunska reforma zastavljena  tako, da bo podprla prehod v zeleno gospodarstvo na fiskalno nevtralen način.            

Zelena proračunska reforma se bo tako v okviru projekta »P3« osredotočila na pregled in analizo obstoječih davčnih olajšav, subvencij in drugih spodbud. V okviru projekta se bo ugotovilo, kateri izmed ukrepov imajo negativne in kateri pozitivne okoljske učinke, ter proučilo možnosti izboljšanja ali nadomestitve neučinkovitih ukrepov z  drugimi. Na podlagi primerov dobrih praks, ki že obstajajo v Sloveniji in tujini, bodo vzorčno izvedene tudi konkretne spremembe, ki bodo dale zagon nadaljnjim. Prav tako bodo za vlado pripravljena priporočila glede prihodnjih odločitev na poti v zeleno gospodarstvo.

S pomočjo zelene proračunske reforme se želi oblikovati ekonomsko politiko države  tako, da bo z medsebojno povezanim in usklajenim naborom ukrepov bolje podprt uspešen prehod v učinkovitejše in okolju  prijaznejše gospodarstvo. 

VIR: FURS

Spletne prevare - izognite se »phishing napadom«

Phishing napadi niso novost v informacijskem svetu. Se pa v zadnjem času v slovenskem prostoru opaža porast tovrstnih napadov na uporabnike. Glavni namen napadalcev je, da si pridobijo gesla za dostop do elektronske pošte uporabnika.
Napadalci začnejo napad s pošiljanjem e-sporočila, ki je opremljeno z zadevo npr.  »webmail update« ali »system admin« v vsebini sporočila pa je besedilo, ki je s pomočjo orodja google translate, prevedeno v slovenščino.
Razlogi, ki so navedeni, zakaj ste takšno sporočilo prejeli so sicer lahko različni, eden izmed njih je, da vam bodo zaradi prepolnega poštnega predala onemogočili dostop do elektronske pošte. V nadaljevanju sporočila sledi poziv, da se preko priložene spletne povezave v sporočilu prijavite in potrdite svoj račun. 
Primer takšnega sporočila:

Spletna stran nato od uporabnika zahteva vpis uporabniškega imena, e-naslov in gesla za dostop do poštnega predala.

Če uporabnik na tej strani vpiše zahtevane podatke, si napadalci pridobijo vse potrebno, da se prijavijo v vaš poštni predal in od tam širijo svoje zlonamerne aktivnosti dalje.
Uporabnik s tem, dobesedno, izroči prijavne podatke goljufu.

Napadalec lahko od tukaj izvaja aktivnosti kot so:

• Pošiljanje lažnih sporočil vsem kontaktom, ki jih imate v svojem imeniku. 
• Če uporabnik uporablja gmail poštni predal, si napadalec pridobi dostop do storitev google Drive, kamor uporabnik shranjuje datoteke (dokumente in fotografije), ki jih deli s svojimi znanci ali jih znanci delijo z njim.
• Če ima uporabnik nastavljeno, da mu sistemi, v primeru pozabljenega gesla, novo geslo pošljejo na e-naslov (primer pozabljenega gesla za dostop do aplikacije Facebook ali PayPal) in ima napadalec dostop do tega e-naslova, bo s tem pridobil tudi gesla za dostope do Facebook in PayPal računov uporabnikov.

Pozor – e-sporočila in spletne strani lahko izgledajo tudi drugače, navedeni primer je zgolj eden izmed mnogih možni.

VIR: https://www.gzs.si 

Družinsko podjetništvo

Starši, ki so lastniki družinskega podjetja, naj bi svoje otroke v poslovanje družinskega podjetja uvajali že zelo zgodaj, najkasneje pa z počitniškim delom v srednji šoli. Pred tem bi naj lastniki podjetja ustrezno preverili zanimanje njihovih otrok, ali jih panoga, v kateri posluje podjetje, sploh zanima. Temu ustrezno bi naj starši brez prisile poskušali uvidevno usmerjati njihove otroke, da se, če jih podjetje zanima, že vpišejo na ustrezno srednjo šolo in kasneje na ustrezen študij doma ali v tujini. Po končanem študiju bi naj sledilo pripravništvo v družinskem podjetju in ustrezna napredovanja v odvisnosti od rezultatov dela.

Znanje je mogoče pridobiti, izkušenj pa ne, če ni priložnosti ob praktičnem delu.

Lastniki družinskega podjetja naj poskrbijo, da njihovi otroci kot nasledniki niso izjema med ostalimi zaposlenimi. To pomeni, da otrokom ne smejo biti tuja tudi najenostavnejša dela v podjetju, predvsem na začetku njihovega službovanja v podjetju. Ustrezen minimalizem lastnikov tudi vzgojno blagodejno vliva na njihove otroke. To pomeni, da jim ne morete biti zgled skromnosti, če se sami vozite v prestižnem avtomobilu, ki ga v resnici ne potrebujete. Delavnost, skromnost, poštenost in decenca so dragocene vrline, ki jih lahko lastniki družinskega podjetja prenašajo na svoje otroke naslednike. S tem lahko preprečijo morebitno vrtenje v glavi njihovih otrok, ko ti prevzamejo podjetje in dobijo dostop do denarja in s tem tudi do zapravljanja, namesto, da bi ga namenjali za razvoj in naložbe v družinskem podjetju.

Še posebej pomembno je, da se otroci – nasledniki močno zavedajo, kakšna odgovornost jih čaka po prevzemu družinskega podjetja od svojih staršev. Občutek odgovornosti lahko pridobijo le, če jih starši zanj sistematično vzgajajo in pripravljajo v dobi službovanja v družinskem podjetju, kar pomeni, da jih morajo starši sčasoma vključiti v sprejemanje poslovnih odločitev in jih naučiti vseh veščin vodenja podjetja. Šele nato lahko rečemo, da so pripravljeni prevzeti družinsko podjetje, ko poslovanje podjetja vključno z vsemi zunanjimi deležniki obvladajo v celoti.

Trenutek prevzema družinskega podjetja iz rok staršev lastnikov v roke otrokom je lahko postopen.
Najprej z odobritvijo določenih pooblastil in njihovim natančnim spremljanjem, kasneje s podelitvijo prokure in končno s celotnim prevzemom vodenja družinskega podjetja s strani otrok naslednikov. Tukaj seveda opozarjamo, da je vodenje podjetja nekaj drugega kot njegovo lastništvo. Za vodenje podjetja velja, da se otrokom naslednikom prepusti najprej, šele po ustrezni uvajalni dobi sledi postopen prenos lastniških deležev staršev na otroke. Prav je tudi, da starši v svetovalni vlogi ostanejo v podjetju kot poslovni angeli varuhi, da pomagajo preprečevati odklone pri vodenju družinskega podjetja, ki bi lahko izhajali zaradi morebitnih vrzeli v znanju in ali izkušnjah otrok naslednikov.

Seveda je življenje lahko polno presenečenj. Lahko se tudi zgodi, da se bodo starši – lastniki tudi premislili tik pred zdajci, preden bi bilo potrebno vodenje družinskega podjetja predati otrokom naslednikom. Vzroki so lahko zelo različni, skupni imenovalec pa je velikokrat izguba zaupanja staršev v svoje otroke zaradi nastopa določenih negativnih dogodkov, bodisi v podjetju ali pa tudi v sami družini. Zgodi pa se lahko tudi obratno – da se otroci – nasledniki naenkrat premislijo, da bi prevzeli družinsko podjetje. Bodisi so dobili boljšo ponudbo drugje, se odselili drugam, se poročili in podobno.

V teh primerih staršem – lastnikom ne preostane drugega, kot da najprej bodočega poslovodjo družinskega podjetja skušajo rekrutirati izmed lojalnih, strokovnih in izkušenih dosedanjih zaposlenih v podjetju, lahko pa se tudi odločijo za najem zunanjega menedžerja, pri čimer priporočamo,da postopek izbire z vsemi testiranji izvede priznana kadrovska agencija in staršem-lastnikom preda ožji nabor kandidatov v odločitev. Tako in tako je odločitev v rokah lastnikov podjetja, brez kemije pa seveda še tako dober izbor pravega kandidata ne zadošča.

Ob koncu naj poudarimo, da vsekakor drži podmena, da če otrokom ne daš priložnosti, tudi, da se kdaj zmotijo in potem iz napak naučijo, ne bodo nikoli stopili iz sence staršev in postali zrele in odgovorne osebnosti. Če starši – lastniki oklevajo s prenosom vodenja družinskega podjetja na otroke, ne delajo samo škode svojim otrokom, ampak tudi samim sebi in celotnemu podjetju v prihodnosti.

VIR: http://novipodjetnik.si