Nekatere dejavnosti, ki jih opravljamo podjetniki – no, pravzaprav skoraj vse – so povezane tudi z razkrivanjem poslovnih skrivnosti zaposlenim, razvijanjem tehnologij, prenosom znanja v podjetju, spoznavanjem programske strukture, srečevanjem s kupci in dobavitelji, poznavanjem podatkovnih baz, in drugimi nevarnimi in ranljivimi zadevami, ki bi jih zaposleni lahko zlorabili in sami sebe ustvarili kot konkurenco podjetju, kjer so zaposleni, ali pa posredovali občutljive podatke neposrednim konkurentom.
Takrat velikokrat slišimo med vodstvom v podjetju izjavo v smislu: »Dajmo mu konkurenčno klavzulo v pogodbo, pa je zadeva rešena!«
Mar je res? Kaj pa vemo o konkurenčni klavzuli in kako neizpodbojna je? Poznamo primere, ko so površno sestavljene pogodbe o zaposlitvi sicer vsebovale konkurenčno klavzulo, pa je delavec dal odpoved in odpeljal tri četrtine kupcev ter se v brk smejal nekdanjemu delodajalcu, ki si v nesrečni situaciji ni mogel privoščiti plačila plače nekomu, ki ni več zaposlen pri njem.
V nadaljevanju bomo pogledali konkurenčno prepoved, ki je aktualna med trajanjem delovnega razmerja in je v primeru kršitve bolj nevarna za žep delavca , in konkurenčno klavzulo, ki ureja odnos med delavcem in delodajalcem po prenehanju delovnega razmerja ki v primeru nekršitve lahko dobro udari po sredstvih delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih obravnava konkurenčno prepoved v 37. členu, klavzulo pa v 38.
V nadaljevanju bomo pogledali konkurenčno prepoved, ki je aktualna med trajanjem delovnega razmerja in je v primeru kršitve bolj nevarna za žep delavca , in konkurenčno klavzulo, ki ureja odnos med delavcem in delodajalcem po prenehanju delovnega razmerja ki v primeru nekršitve lahko dobro udari po sredstvih delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih obravnava konkurenčno prepoved v 37. členu, klavzulo pa v 38.
Konkurenčna prepoved
Enačaja med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo preprosto ni. Konkurenčna prepoved je zakonska prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti (samostojno ali posredno za drugega naročnika). Tak člen je dokaj pogost ne samo v gospodarstvu, ampak celo v vzgoji in izobraževanju in je povsem razumljiv s stališča delodajalca, ki vlaga v zaposlenega, mu daje priložnost za afirmacijo in izpopolnjevanje in seveda ni nor, da bi zdaj brezplačno in v dodatno svojo škodo zamižal na obe očesi ter dovolil zaposlenim »fušanje« ali celo popoldanske espeje. Poznamo marsikaterega direktorja ali lastnika, ki so mu v takih primerih popustili živci, še več pa takih, ki so naredili lasten spin-off iz firme na račun pridobljenega znanja, zvez in celo kupcev. (‘Hvala, naivni delodajalec!’)
Konkurenčna prepoved ni nujno vnesena v pogodbo o zaposlitvi, ki jo praviloma pripravi delodajalec, ampak po zakonu velja, kot da je. (Seveda mora biti pogodba v pisni obliki.) Le s pisnim soglasjem lahko delodajalec odstopi od pogodbenih kazni za primer kršitve te klavzule.
Morebitno škodo zaradi nespoštovanja določil konkurenčne prepovedi lahko delodajalec uveljavlja v roku treh mesecev od kršitve, nekateri viri pa navajajo tudi tri leta od dokončanja nekega tako pridobljenega posla.
Konkurenčna klavzula
Konkurenčna klavzula je pogodbena prepoved, ki jo delodajalec vnese v pogodbo o zaposlitvi, če je verjetno, da bo delavec pridobival akumuliranja znanja, razvijal intelektualno lastnino in se vključil v mreženje s poslovnimi partnerji podjetja. Velja le v pisni obliki, lahko je aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi. Sklene se za razumen čas, lahko za največ dve leti po prenehanju delovnega razmerja, kar velja tudi za klavzulo v pogodbah o delovnem razmerju za določen čas.
Enačaja med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo preprosto ni. Konkurenčna prepoved je zakonska prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti (samostojno ali posredno za drugega naročnika). Tak člen je dokaj pogost ne samo v gospodarstvu, ampak celo v vzgoji in izobraževanju in je povsem razumljiv s stališča delodajalca, ki vlaga v zaposlenega, mu daje priložnost za afirmacijo in izpopolnjevanje in seveda ni nor, da bi zdaj brezplačno in v dodatno svojo škodo zamižal na obe očesi ter dovolil zaposlenim »fušanje« ali celo popoldanske espeje. Poznamo marsikaterega direktorja ali lastnika, ki so mu v takih primerih popustili živci, še več pa takih, ki so naredili lasten spin-off iz firme na račun pridobljenega znanja, zvez in celo kupcev. (‘Hvala, naivni delodajalec!’)
Konkurenčna prepoved ni nujno vnesena v pogodbo o zaposlitvi, ki jo praviloma pripravi delodajalec, ampak po zakonu velja, kot da je. (Seveda mora biti pogodba v pisni obliki.) Le s pisnim soglasjem lahko delodajalec odstopi od pogodbenih kazni za primer kršitve te klavzule.
Morebitno škodo zaradi nespoštovanja določil konkurenčne prepovedi lahko delodajalec uveljavlja v roku treh mesecev od kršitve, nekateri viri pa navajajo tudi tri leta od dokončanja nekega tako pridobljenega posla.
Konkurenčna klavzula
Konkurenčna klavzula je pogodbena prepoved, ki jo delodajalec vnese v pogodbo o zaposlitvi, če je verjetno, da bo delavec pridobival akumuliranja znanja, razvijal intelektualno lastnino in se vključil v mreženje s poslovnimi partnerji podjetja. Velja le v pisni obliki, lahko je aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi. Sklene se za razumen čas, lahko za največ dve leti po prenehanju delovnega razmerja, kar velja tudi za klavzulo v pogodbah o delovnem razmerju za določen čas.
Klavzula velja le pri pogojih morebitne redne odpovedi delovnega razmerja s strani delavca, odpovedi iz krivdnih razlogov in izredne odpovedi delavcu (6. alineja 1. odstavka 110. člena ZDR). Seveda se lahko delodajalec in delavec kadarkoli dogovorita o prenehanju te klavzule.
Klavzula tudi opredeljuje pogodbeno kazen oziroma nadomestilo delavca delodajalcu, če jo delavec krši. Pri tem je potrebna še posebna delavčeva pazljivost, če velikost škode ni natančno opredeljena, merljiva in/ali limitirana, saj ga napaka ali požrešnost lahko stane celotnega premoženja.
Tudi za delodajalca rastejo palice v zakonskem grmovju. Po prenehanju delovnega razmerja morda delavec ne dobi ustrezne zaposlitve ali je njegovo plačilo manjše, ko je bilo do sedaj, mu je za čas spoštovanja konkurenčne klavzule delodajalec dolžan povrniti razliko do dohodka, kot ga je imel poprej.
Če je v členu o konkurenčni klavzuli zajeta tudi višina nadomestila, je delodajalec dolžan za ustrezno obdobje nadomestilo v pogodbeni višini povrniti delavcu. Kot minimalno nadomestilo velja tretjina prejete plače (poprečje zadnjih treh mesecev zaposlitve).
Posebna situacija je, če delavec meni, da je delodajalec huje kršil določila pogodbe o zaposlitvi, saj mu lahko po enem mesecu po prenehanju pogodbe pisno izjavi, da na klavzulo ni več vezan.
Pluse in minuse ene in druge klavzule velja trezno presojati in pametno uporabiti, da ne bi prišlo do nerešljivih situacij med zaposlenimi in delodajalci.
VIR: Inštitut Mediapro
Klavzula tudi opredeljuje pogodbeno kazen oziroma nadomestilo delavca delodajalcu, če jo delavec krši. Pri tem je potrebna še posebna delavčeva pazljivost, če velikost škode ni natančno opredeljena, merljiva in/ali limitirana, saj ga napaka ali požrešnost lahko stane celotnega premoženja.
Tudi za delodajalca rastejo palice v zakonskem grmovju. Po prenehanju delovnega razmerja morda delavec ne dobi ustrezne zaposlitve ali je njegovo plačilo manjše, ko je bilo do sedaj, mu je za čas spoštovanja konkurenčne klavzule delodajalec dolžan povrniti razliko do dohodka, kot ga je imel poprej.
Če je v členu o konkurenčni klavzuli zajeta tudi višina nadomestila, je delodajalec dolžan za ustrezno obdobje nadomestilo v pogodbeni višini povrniti delavcu. Kot minimalno nadomestilo velja tretjina prejete plače (poprečje zadnjih treh mesecev zaposlitve).
Posebna situacija je, če delavec meni, da je delodajalec huje kršil določila pogodbe o zaposlitvi, saj mu lahko po enem mesecu po prenehanju pogodbe pisno izjavi, da na klavzulo ni več vezan.
Pluse in minuse ene in druge klavzule velja trezno presojati in pametno uporabiti, da ne bi prišlo do nerešljivih situacij med zaposlenimi in delodajalci.
VIR: Inštitut Mediapro
Ni komentarjev:
Objavite komentar