ponedeljek, 27. februar 2017

Katere so največje laži, ki se širijo o podjetnikih?

Bill Aulet, direktor ustanove Martin Trust Center, ki deluje v sklopu priznanega Tehnološkega inštituta Massachusetts, je dobršen del svojega življenja namenil preučevanju značajev in lastnosti ljudi, ki se odločijo za vstop v podjetniške vode. Bill je tudi sam uspešen podjetnik in je za svoja podjetja uspel zbrati več kot 100 milijonov dolarjev sredstev investitorjev. Spisal je tudi knjižno uspešnico Disciplined Entrepreneurship, ki je postala nepogrešljivo orodje za vsakogar, ki skuša ustvariti startup z dobrimi temelji. V knjigi se je odločil razbiti tudi nekaj mitov, ki se širijo o podjetnišvu, a je zanje prepričan, da ne držijo. Poglejmo si, za katere gre.

Mit št. 1: Podjetniki so individualisti
 
Neizkušeni podjetniki velikokrat prejmejo nasvet, naj ne iščejo poslovnih partnerjev za svoje podjetje, saj jih bodo ti slej ko prej pustili na cedilu ali pa jim celo ukradli zamisli in ideje. Aulet temu odločno nasprotuje in trdi, da je podjetništvo ekipni šport, to pa potrjuje tudi statistika. Verjetnost, da bo podjetje uspelo, je namreč veliko večja tedaj, ko sta v ekipi dva podjetnika, kot pa ko je v ekipi zgolj en član.

Mit št. 2: Podjetniki so najuspešnejši ljudje v prostoru

Podjetniki so praviloma zelo strastni ljudje, a ker se raje kot na cilje drugih ljudi osredotočajo na svoje cilje, le redko sledijo že postavljenim pravilom, posledično pogosto ne dosegajo visokih ocen v šoli, na fakulteti ali na delovnem mestu v podjetju nekoga drugega.

Mit št. 3: Podjetniki se s podjetniško žilico že rodijo

Aulet je prepričan, da je omenjeni mit zgolj izgovor za tiste posameznike, ki se ne želijo truditi za uspeh. Pri tem se opira tudi na statistiko: ta pravi, da večkrat, kot je človek poskusil s podjetništvom, bolj bo verjetno, da bo uspel. S poizkušanjem namreč pridobivamo pomembno znanje, izkušnje in stkemo poslovne vezi s potencialnimi bodočimi poslovnimi partnerji.

Mit št. 4: Podjetniki obožujejo tveganje 

 
Ne pričakujte, da boste uspešne podjetnike srečali v kazinoju, kjer bodo svoj težko prisluženi denar izgubljali na kolesu rulete, opozarja Aulet. Prav nasprotno: podjetniki praviloma najprej raje dobro premislijo, v zakup vzamejo čim večje število pridobljenih informacij in nato sprejmejo odločitev za tveganje, a le, če so možnosti obrnjene v njihov prid.

Mit št. 5: Podjetniki so uspešni zaradi svoje karizme

Da to ne drži, lahko povsem enostavno preverite z obiskom ene izmed poslovnih prireditev; hitro boste ugotovili, da večina podjetnikov, ki se je prireditve udeležila, kljub uspešnosti v podjetništvu ni karizmatičnih in da torej ta osebnostna lastnost ni pogoj za uspeh v poslovnem svetu.

Mit št. 6: Podjetniki imajo srečo


Ljudje velikokrat zaključijo z ugotovitvijo, da je sreča tista, ki venomer spremlja najuspešnejše podjetnike. A Aulet se s tem ne strinja. Mnogi vidijo končni rezultat, le redkokdo pa se zaveda, da za uspehom stoji trdo delo, predpriprave in številne premagane prepreke na poti.

Mit št. 7: Podjetniki niso disciplinirani

Morda res ne gre za disciplino v obliki nošenja bele srajce in temne obleke, kot je značilna za delo v velikih korporacijah, a v kolikor bo podjetnik želel biti uspešen, bo moral biti tudi discipliniran. Le z doslednim sledenjem vnaprej določenim korakom bo podjetnik uspel oglaševati, prodati in zaslužiti.

VIR: http://mladipodjetnik.si

četrtek, 23. februar 2017

Obresti, dobiček iz kapitala, dividende, najemnine, IFI - ne pozabite na oddajo napovedi

Do 28. 2. 2017 je treba vložiti napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala (dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2016. 
Ne pozabite – napovedi morate oddati tudi v primeru, če ste omenjene dohodke dosegli izven Slovenije!

Podrobnosti, vključno z obrazci, so objavljene v FURS-ovem javnem pozivu.
VIR: FURS

sreda, 22. februar 2017

Kam investirate svoj čas?

Ena od ključnih lastnosti uspešnih ljudi je ta, da visoko cenijo svoj čas in se nenehno trudijo postati boljši, bolj organizirani in učinkovitejši. Tako so bolj produktivni, hitreje napredujejo, več zaslužijo, … Tisti, ki upravljati s časom ne znajo, se ponavadi nenehno pritožujejo in v življenju ne dosežejo veliko. Zato je sposobnost dobrega upravljanja s časom ena od tistih ključnih veščin, ki jo morate razviti, če hočete biti uspešni – na katerem koli področju.
V tokratni objavi vam zato ponujamo zanimiv posnetek Saše Einsiedler na temo kam investirate svoj čas.






VIR: http://novipodjetnik.si/

torek, 21. februar 2017

Kje dobivajo minimalno plačo, višjo od tisoč evrov?


Z začetkom novega leta je 22 od 28 članic držav EU objavijo višino minimalnih plač. Danska, Italija, Ciper, Avstrija, Finska in Švedska pa minimalne plače nimajo zakonsko določene, zato tudi podatka o minimalni plači za omenjene države ni, pišejo v poročilu Eurostata.

Minimalna plača za leto 2017 je v naslednjih državah pod 500 evri:

  • Bolgarija, 235 evrov
  • Romunija, 275 evrov
  • Latvija, 380 evrov
  • Litva, 380 evrov
  • Češka, 407 evrov
  • Madžarska, 412 evrov
  • Slovaška, 435 evrov
  • Poljska, 453 evrov
  • Estonija, 470 evrov

Minimalna plača za leto 2017 je v naslednjih državah med 500 in 1.000 evrov:
  • Portugalska, 650 evrov
  • Grčija, 684 evrov
  • Malta, 736 evrov
  • Slovenija, 805 evrov
  • Španija, 826 evrov

Minimalna plača za leto 2017 je v naslednjih državah nad 1.000 evrov:
  • Velika Britanija, 1.397 evrov
  • Francija, 1.480 evrov
  • Nemčija, 1.498 evrov
  • Belgija, 1.532 evrov
  • Nizozemska, 1.552 evrov
  • Irska, 1.563 evrov
  • Luksemburg, 1.999 evrov
Za primerjavo, piše Eurostat, minimalna plača v Združenih državah Amerike je januarja 2017 znašala 1.192 evrov.

Minimalna plača se je sicer v primerjavi z letom 2008 v večini primerov povišala, najbolj, za 109 odstotkov, v Bolgariji, najmanj pa v Latviji (za 64 odstotkov). Le v Grčiji je minimalna plača letos nižja kot leta 2008, in sicer za 14 odstotkov.

VIR: http://www.data.si

ponedeljek, 20. februar 2017

Tvegani kapital?


Ime izhaja iz naložbene politike investitorjev, da v podjetje vstopajo v zgodnjih fazah njegovega 

Tvegani kapital je posebna oblika lastniškega kapitala, ki ga investitorji vložijo v posameznika z izvirno idejo ali patentom, v mlada, hitro rastoča podjetja ali že uveljavljena podjetja, ki imajo enkratno poslovno priložnost ali inovacijo ter na podlagi tega potencial, da se razvijejo v uspešno regionalno ali globalno podjetje. 

Večje tveganje, a tudi višji donos

Vložek ni posojilo, ki bi ga podjetje moralo vrniti, temveč predstavlja osnovni ali dodatni kapital, ki ob propadu podjetja služi za poplačilo dolgov in ga investitor ne more zahtevati nazaj. S tem prevzema veliko tveganje, v zameno pa pričakuje ustrezno visok donos na vložena sredstva.

Ko podjetje doseže ustrezno velikost in ceno na trgu, investitor obvezno izstopi iz podjetja (običajno to naredi v treh do šestih letih) in proda svoj lastniški delež obstoječim lastnikom ali zunanjim investitorjem.

Tvegani kapital se zagotavlja za financiranje:
  • razvoja začetnega koncepta poslovnega modela (semenski kapital),
  • razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja (zagonski kapital),
  • nadaljnjega razvoja podjetja, torej za povečanje proizvodnih zmogljivosti, razvoj trga, izdelkov ali storitev (razširitveni kapital). 

Velik vpliv na podjetja

V družbe tveganega kapitala denar investirajo banke, pokojninski skladi in druge finančne institucije ter premožni posamezniki. Njihov glavni namen je plemenitenje premoženja ob pričakovanih višjih donosih.

Vsaka družba ima tudi profesionalne upravljavce, katerih naloga je, da identificirajo primerne naložbe in upravljajo s sredstvi. Gre za izkušene poslovneže, ki dobro poznajo panogo, v kateri deluje podjetje, v katerega vlagajo. Pri tem imajo nanj tudi precejšen vpliv, predvsem na strategijo in zaposlovanje ključnih ljudi. 
 
Običajno investirajo zneske od 500.000 evrov pa tudi do nekaj milijonov evrov. Prav tako ima vsak sklad specifično lastno naložbeno politiko, v katere panoge vlaga, v kakšna podjetja (faza rasti, prihodki …) in podobno. 

Poslovni angeli

Podjetnikom lahko na pomoč priskočijo tudi poslovni angeli, posamezni izkušeni poslovneži, ki poleg finančnega vložka prispevajo k hitrejši in bolj učinkoviti rasti perspektivnega podjetja. V zgodnji fazi pomagajo s svojim znanjem, izkušnjami in socialnim kapitalom oziroma poslovnimi kontakti.

Tvegani kapital je zelo pomemben za ustvarjanje novih uspešnih, hitro rastočih podjetij, ki povečujejo gospodarsko rast in ustvarjajo delovna mesta.
VIR: http://bankazapodjetnike.si

petek, 17. februar 2017

Bruselj izboljšal napoved rasti za Slovenijo; strukturni položaj se slabša

Evropska komisija je v zimski gospodarski napovedi občutno izboljšala obete glede rasti BDP v Sloveniji. Za letos in prihodnje leto ji napoveduje triodstotno gospodarsko rast. Strukturni fiskalni položaj pa se bo precej poslabšal. Strukturni primanjkljaj naj bi se v obdobju 2016-2018 zvišal z 1,9 odstotka na 2,6 odstotka.

S triodstotno rastjo v tem in prihodnjem letu je Slovenija precej nad povprečjem v območju evra in celotni EU. Napoved je tudi občutno boljša kot jeseni, ko ji je komisija za letos in prihodnje leto napovedala 2,6-odstotno oziroma 2,2-odstotno rast.

Največji motor rasti v Sloveniji bo letos in prihodnje leto po navedbah komisije zasebna potrošnja. Pomembno gonilo ostaja izvoz ob podpori ugodnih razmer na trgu dela in izboljšavah na področju trgovine.


Zasebna potrošnja raste zaradi krepitve zaposlovanja in višanja plač, pospešujejo se tudi investicije. Opomogla naj bi si zasebna vlaganja, ob izvajanju nekaterih napovedanih velikih naložbenih projektov. Okrepile pa naj bi se tudi javne investicije.

Med tveganji komisija izpostavlja zunanje dejavnike - geopolitične napetosti, ki lahko upočasnijo trgovino. Dodatno lahko na slovensko trgovinsko bilanco negativno vplivajo rastoče cene energije in surovin.

Nekoliko boljša kot jeseni je tudi napoved glede javnofinančnega primanjkljaja. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 1,7-odstotnega, za prihodnje leto pa 1,4-odstotnega, medtem ko ji je jeseni napovedala dveodstotnega oziroma 1,5-odstotnega.

Primanjkljaj tako ostaja znatno pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. Bruselj je lani spomladi tudi ustavil postopek proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja.

Javni dolg se bo po napovedih komisije zniževal, a nekoliko manj, kot je kazalo jeseni. Bruselj Sloveniji v prihodnjem letu napoveduje 76,7-odstotni dolg, medtem ko naj bi bil po jesenski napovedi ta 76,6-odstoten.

Med glavnimi tveganji za javne finance komisija izpostavlja negotovosti glede fiskalnih posledic dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in morebitnih enkratnih izdatkov zaradi sodnih zadev, na primer vprašanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.


Še vedno komisija Slovenijo opozarja na strukturni fiskalni položaj, ki se bo po bruseljski napovedi v obdobju 2016-2018 občutno poslabšal. Poslabšanje je po navedbah komisije predvsem posledica velike spremembe v proizvodni vrzeli.

Strukturni primanjkljaj v Sloveniji je bil po podatkih komisije v lanskem letu 1,9-odstoten, letos naj bi bil 2,1-odstoten, v prihodnjem letu pa 2,6-odstoten.

Slovenija se je zaradi nezadostnega strukturnega fiskalnega napora tudi znašla v skupini držav s tveganji neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, ki je pri ocenjevanju proračunskih načrtov članic najslabša skupina.

Slovenija je v to skupino uvrščena, ker je ocenjeno, da bo Slovenija letos strukturni primanjkljaj povečala za 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), namesto da bi ga znižala za 0,6 odstotka BDP, je v začetku decembra pojasnil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Stanje na področju zaposlovanja naj bi se še naprej izboljševalo. Bruselj Sloveniji za letos napoveduje 7-odstotno anketno brezposelnost, za prihodnje leto pa 6,2-odstotno. To je precej bolje od povprečja v območju evra, ki v tem obdobju še vedno nad devetimi odstotki.

Inflacija naj bi se ob zviševanju cen storitev in energije hitro zviševala. Stopnja inflacije v Sloveniji je bila v letih 2015 in 2016 med najnižjimi v območju evra. Za letos ji Bruselj napoveduje 1,1-odstotno, kar je še vedno pod povprečjem v območju evra, za prihodnje leto pa že 2,3-odstotno, kar je precej nad povprečjem v območju evra.


VIR: http://www.findinfo.si

četrtek, 16. februar 2017

Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Nekatere dejavnosti, ki jih opravljamo podjetniki – no, pravzaprav skoraj vse – so povezane tudi z razkrivanjem poslovnih skrivnosti zaposlenim, razvijanjem tehnologij, prenosom znanja v podjetju, spoznavanjem programske strukture, srečevanjem s kupci in dobavitelji, poznavanjem podatkovnih baz, in drugimi nevarnimi in ranljivimi zadevami, ki bi jih zaposleni lahko zlorabili in sami sebe ustvarili kot konkurenco podjetju, kjer so zaposleni, ali pa posredovali občutljive podatke neposrednim konkurentom. 
Takrat velikokrat slišimo med vodstvom v podjetju izjavo v smislu: »Dajmo mu konkurenčno klavzulo v pogodbo, pa je zadeva rešena!« 
Mar je res? Kaj pa vemo o konkurenčni klavzuli in kako neizpodbojna je? Poznamo primere, ko so površno sestavljene pogodbe o zaposlitvi sicer vsebovale konkurenčno klavzulo, pa je delavec dal odpoved in odpeljal tri četrtine kupcev ter se v brk smejal nekdanjemu delodajalcu, ki si v nesrečni situaciji ni mogel privoščiti plačila plače nekomu, ki ni več zaposlen pri njem.

V nadaljevanju bomo pogledali konkurenčno prepoved, ki je aktualna med trajanjem delovnega razmerja in je v primeru kršitve bolj nevarna za žep delavca , in konkurenčno klavzulo, ki ureja odnos med delavcem in delodajalcem po prenehanju delovnega razmerja ki v primeru nekršitve lahko dobro udari po sredstvih delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih obravnava konkurenčno prepoved v 37. členu, klavzulo pa v 38.
Konkurenčna prepoved

Enačaja med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo preprosto ni. Konkurenčna prepoved je zakonska prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti (samostojno ali posredno za drugega naročnika). Tak člen je dokaj pogost ne samo v gospodarstvu, ampak celo v vzgoji in izobraževanju in je povsem razumljiv s stališča delodajalca, ki vlaga v zaposlenega, mu daje priložnost za afirmacijo in izpopolnjevanje in seveda ni nor, da bi zdaj brezplačno in v dodatno svojo škodo zamižal na obe očesi ter dovolil zaposlenim »fušanje« ali celo popoldanske espeje. Poznamo marsikaterega direktorja ali lastnika, ki so mu v takih primerih popustili živci, še več pa takih, ki so naredili lasten spin-off iz firme na račun pridobljenega znanja, zvez in celo kupcev. (‘Hvala, naivni delodajalec!’)

Konkurenčna prepoved ni nujno vnesena v pogodbo o zaposlitvi, ki jo praviloma pripravi delodajalec, ampak po zakonu velja, kot da je. (Seveda mora biti pogodba v pisni obliki.) Le s pisnim soglasjem lahko delodajalec odstopi od pogodbenih kazni za primer kršitve te klavzule.

Morebitno škodo zaradi nespoštovanja določil konkurenčne prepovedi lahko delodajalec uveljavlja v roku treh mesecev od kršitve, nekateri viri pa navajajo tudi tri leta od dokončanja nekega tako pridobljenega posla.

Konkurenčna klavzula

Konkurenčna klavzula je pogodbena prepoved, ki jo delodajalec vnese v pogodbo o zaposlitvi, če je verjetno, da bo delavec pridobival akumuliranja znanja, razvijal intelektualno lastnino in se vključil v mreženje s poslovnimi partnerji podjetja. Velja le v pisni obliki, lahko je aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi. Sklene se za razumen čas, lahko za največ dve leti po prenehanju delovnega razmerja, kar velja tudi za klavzulo v pogodbah o delovnem razmerju za določen čas.
Klavzula velja le pri pogojih morebitne redne odpovedi delovnega razmerja s strani delavca, odpovedi iz krivdnih razlogov in izredne odpovedi delavcu (6. alineja 1. odstavka 110. člena ZDR). Seveda se lahko delodajalec in delavec kadarkoli dogovorita o prenehanju te klavzule.

Klavzula tudi opredeljuje pogodbeno kazen oziroma nadomestilo delavca delodajalcu, če jo delavec krši. Pri tem je potrebna še posebna delavčeva pazljivost, če velikost škode ni natančno opredeljena, merljiva in/ali limitirana, saj ga napaka ali požrešnost lahko stane celotnega premoženja.

Tudi za delodajalca rastejo palice v zakonskem grmovju. Po prenehanju delovnega razmerja morda delavec ne dobi ustrezne zaposlitve ali je njegovo plačilo manjše, ko je bilo do sedaj, mu je za čas spoštovanja konkurenčne klavzule delodajalec dolžan povrniti razliko do dohodka, kot ga je imel poprej.

Če je v členu o konkurenčni klavzuli zajeta tudi višina nadomestila, je delodajalec dolžan za ustrezno obdobje nadomestilo v pogodbeni višini povrniti delavcu. Kot minimalno nadomestilo velja tretjina prejete plače (poprečje zadnjih treh mesecev zaposlitve).

Posebna situacija je, če delavec meni, da je delodajalec huje kršil določila pogodbe o zaposlitvi, saj mu lahko po enem mesecu po prenehanju pogodbe pisno izjavi, da na klavzulo ni več vezan.

Pluse in minuse ene in druge klavzule velja trezno presojati in pametno uporabiti, da ne bi prišlo do nerešljivih situacij med zaposlenimi in delodajalci.


VIR: Inštitut Mediapro

torek, 14. februar 2017

Delo od doma? Zakaj pa ne!

Delodajalci še niso prišli do konsenza glede dela od doma. Nekaterim se zdi, da lahko tako zagotovijo zadovoljstvo svojih zaposlenih in povišajo njihovo produktivnost, drugi pa menijo, da ideja morda zveni zanimivo v teoriji, vendar v praksi vodi do zmanjšanja učinkovitosti.

Resnica verjetno leži nekje med opisanima ekstremoma, kar lahko pri organizaciji dela upoštevate tudi delodajalci. Tako lahko oblikujete nekakšen hibrid, ki vključuje elemente obeh prepričanj: vaši zaposleni naj pridejo v pisarno štirikrat na teden, ob petkih pa lahko delajo od doma, če jim to ustreza.
Seveda je vaša odločitev odvisna od narave dela v vašem podjetju, stopnje zaupanja med delodajalci in zaposlenimi ter konec koncev tudi subjektivnih prioritet posameznikov. Pri organizaciji dela pa lahko upoštevate pet razlogov za vsaj občasno delo od doma, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Zadovoljstvo zaposlenih
Tradicionalni osemurni delovnik je pravzaprav že zastarel. Zaposleni so naveličani formalnega, nefleksibilnega delovnega okolja, zato si prizadevajo za bolj priročen in neformalen delovnik, tudi če to pomeni nižje plačilo.
Rezultati raziskave, ki jo je na vzorcu 1500 zaposlenih v tehnološki industriji izvedla organizacija Global Workplace Analytics, so pokazali, da bi 37 odstotkov vprašanih žrtvovalo 10 odstotkov svojih prihodkov, če bi lahko delali od doma. Poleg tega bi kar 36 odstotkov zaposlenih namesto povišice raje izbralo možnost dela od doma en dan v tednu.

Varovanje okolja
Če podpirate delo svojih zaposlenih od doma, pomembno prispevate tudi k varovanju okolja. Izpusti ogljikovega dioksida se namreč izjemno zmanjšajo, če se vaši zaposleni ne vozijo v službo in iz nje, ampak namesto tega sestankom prisostvujejo z domačega kavča.
Pozitivni učinki takšnega ukrepa so že bili dokazani. Podjetje Sun Microsystem je svojim 24 tisoč zaposlenim prek inovativnega ekološko odgovornega programa dela, poimenovanega Open Work Program, omogočilo stalno ali občasno delo od doma še pred uveljavitvijo aplikacij za pošiljanje sporočil in komunikacijo, kot sta Skype in Slack. Od leta 2007, ko je podjetje uvedlo omenjeni program, naj bi zaradi manj pogoste vožnje v službo in iz nje preprečili izpust kar 32 tisoč ton ogljikovega dioksida.

Zmanjševanje stresa
Vsi se zavedamo, da je stres na delovnem mestu resen problem. Rezultati raziskave, ki so jo opravili strokovnjaki s Stanforda in Harvarda, so pokazali, da je stres, povezan s službo, lahko celo tako nevaren kot pasivno kajenje.
Morda je rešitev za ta problem delo od doma. Občasno delo od doma lahko na zaposlene vpliva izjemno pozitivno, saj ne vključuje vožnje v službo in iz nje ter skrbi, povezanih s fizično prisotnostjo v pisarni. Prav tako lahko fizična bližina družinskih članov na zaposlene deluje tolažilno v primeru nepričakovanih slabih novic.
Delo od doma seveda tudi od zaposlenih zahteva več zbranosti in volje, saj jih hitro lahko zamotijo domača opravila ali zanimive televizijske nadaljevanke. Vendar lahko prav udobje domačega okolja zmanjšuje učinke stresa – kar konec koncev koristi vsem.

Zaposlitvena taktika
Kandidati za delovno mesto v vašem podjetju bodo gotovo navdušeni nad možnostjo dela od doma. Posamezniki imajo namreč tudi druge interese in opravke, pa naj gre za nenavaden hobi, skrb za otroke ali druge obveznosti. Pri tem jim lahko izjemno koristita dodatna fleksibilnost in prihranjen čas, ki ju ponuja delo od doma.
Najboljši zaposleni so vsekakor tisti, ki znajo uravnovesiti vse vidike svojega življenja. Omogočanje dela od doma en dan v tednu je tako lahko pomembna dodana vrednost vašega podjetja in močna zaposlitvena taktika, ki vam bo pomagala pri iskanju najboljšega kadra. Verjetno to možnost prav zato ponujajo nekatera najpomembnejša tehnološka podjetja.
Z omogočanjem dela od doma torej ne pretiravajte, saj je nadzor seveda še vedno pomemben, prevelika fleksibilnost pa ima lahko tudi negativne učinke. Delo od doma en dan v tednu pa je lahko v pravih okoliščinah izjemna priložnost za vaše podjetje in zaposlene. Poskusite in se prepričajte!

VIR: mladipodjetnik.si

ponedeljek, 13. februar 2017

Težave in rešitve pri prijavi poslovnega naslova

Prijava poslovnega naslova podjetja je eno izmed tistih osnovnih opravil, ki jih mora nadobudni podjetnik opraviti že na začetku svoje poslovne poti. Ne gre pa le za formalnost – od izbire naslova je lahko v veliki meri odvisno tudi poslovanje podjetja, predvsem v začetku.

Zato je še posebej pomembno, da se podjetnik v tej fazi izogne težavam, ki se včasih pojavljajo pri prijavi poslovnega naslova. Obstajajo tri možnosti, ko je govora o prijavi poslovnega naslova za mlado podjetje: 
Prijava na domačem naslovu

Mnogim podjetnikom se zdi samoumevno, da domači naslov uporabijo tudi za poslovanje svojega podjetja. To pride v poštev pri podjetjih, ki opravljajo tihe dejavnosti in nimajo predpisanih zahtev o poslovnih prostorih. Je pa treba za uporabo naslova za poslovne namene pridobiti soglasje lastnika objekta, če podjetnik sam ni lastnik te nepremičnine. Pri prijavljanju naslova v stanovanjskem bloku, je treba pridobiti soglasja etažnih lastnikov. Prednost druženja poslovnega in domačega naslova pa je seveda cena.
Najem poslovnih prostorov

Odlična opcija za večja podjetja ali podjetnike, ki jim finančna investicija že v začetku ni problem. Najem poslovnih prostorov omogoča skoraj poljubno izbiro poslovnega naslova, seveda pa prinaša še mnoge druge prednosti, ki jih lahko koristijo lastniki poslovnih prostorov. Žal ta možnost za večino novopečenih podjetnikov zaradi razmeroma visokih stroškov ne pride v poštev, še posebej ne v velikih mestih in poslovnih središčih. 

Virtualna pisarna oz. najem poslovnega naslova

Ena izmed priljubljenih alternativ pa je tudi virtualna pisarna oz. najem poslovnega naslova. Pri tem predmet najema niso dejanski prostori, temveč zgolj naslov. Cena je zato primerno nižja, saj ni treba plačevati najemnine za prostore in drugih stroškov, naslov pa vseeno deluje tako, da ga podjetnik lahko uporabi kot poslovni naslov za svoje podjetje. Omogoča prejemanje pošte, kar je ena izmed zahtev, odvisno od ponudbe pa tudi mnoge druge storitve. Ta opcija je zelo ugodna za tiste, ki ne potrebujejo poslovnih prostorov, bi pa radi koristili prednosti privlačnega naslova.
V kolikor vas zanima najem poslovnega naslova ali poslovna pisarna, se lahko obrnete tudi na nas. Več informacij dobite na naši spletni strani.

VIR: mladipodjetnik.si

petek, 10. februar 2017

Ste zamudili rok za oddajo vloge za uveljavljanje olajšave za vzdrževane člane?

6. 2. 2017  je potekel rok za oddajo Vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Če vloge niste oddali, boste olajšavo lahko uveljavljali tudi naknadno v ugovoru na informativni izračun dohodnine.

Finančna uprava RS (Furs) zavezancem v praviloma dveh svežnjih pošlje informativni izračun dohodnine. Prvega pošljejo praviloma do konca marca, drugega pa do konca maja tekočega leta. V IDD preverite, če vam je bila dohodnina odmerjena pravilno. 

V kolikor imate v svojih izračunih odstopanje, lahko podate ugovor na IDD v primeru, da je odstopanje višje od enega evra. Do tega zneska, če gre za odstopanje, pa ugovora ni potrebno oddati.


Spomnimo, če v primeru odstopanj ugovora ne podate, gre za davčni prekršek, za katerega je zagrožena globa od 250 do 400 evrov.


Če se z informativnim izračunom strinjate in ocenite, da je navedeno stanje na informativnem izračunu dohodnine pravilno, vam ni treba storiti ničesar, saj informativni izračun v 30 dneh od odpreme samodejno postane odločba.


Olajšava za otroke za leto 2016 se staršem prizna za vsakega vzdrževanega otroka do dopolnjene polnoletnosti, to je do 18. leta starosti. V ugovoru na IDD pa lahko tudi naknadno uveljavljate olajšave. Kakšni so zneski?

Posebna letna olajšava za otroke v letu 2016:

  • za prvega vzdrževanega otroka 2.436,92 evra (mesečno 203,08 evra),
  • za drugega vzdrževanega otroka 2.649,24 evra (mesečno 220,77 evra),
  • za tretjega vzdrževanega otroka 4.418,54 evra (mesečno 386,21 evra),
  • za četrtega vzdrževanega otroka 6.187,85 evra (mesečno 515,65 evra),
  • za petega vzdrževanega otroka 7.957,14 evra (mesečno 663,09 evra),
  • za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se višina olajšave poveča za 1.769,30 evra (mesečno 147,44 evra) glede na višino olajšave za predhodnega otroka, 
  • za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, 8.830 evrov (mesečno 735,83 evra).
Posebna olajšava za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana v letu 2016 znaša 246,92 evra oziroma mesečno 203,08 evra. Vzdrževani družinski član je lahko:
  • lastni otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja,
  • vnuk, če ima zavezane pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali, če vnuk nima staršev ali, če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča,
  • druga oseba, če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča.
VIR: www.data.si

četrtek, 09. februar 2017

12 produktivnih trikov uspešnih ljudi

Skrivnost za učinkovito delo ni, da delate več ali manj. Skrivnost je v pametnem delu. Če se znajdete med goro elektronske pošte, komaj sedite za delovno mizo, motivacije za delo pa že nekaj časa nimate, potem je čas, da ukrepate. Tu so nasveti uspešnih ljudi, ki so vsak dan učinkoviti.

Skrivnost za učinkovito delo torej ni v tem, da delate več ali manj, temveč da se dela lotite pametno.

»Vedno si predstavljam samo sebe pri delu, kako delam z izjemno integriteto in dosegam želene standarde. Vedno si predstavljam sebe kot vodjo. Trudite se doseči svoj zastavljen cilj in se osredotočite zgolj na to. Odstranite vse motnje in se ne zmenite na delo drugih. Osredotočite se na sebe, na svoje delo in na to, kaj delate najboljše,« svetuje Candice Kumai, ki se je podpisala pod uspešnico Clean Green Eats.

Letni načrti v dnevnih aktivnostih

»Razdelite letne načrte na dnevne aktivnosti. Nato 100-odstotno usmerite vso svojo energijo v dokončanje teh aktivnosti,« svetuje Kevin Conroy Smith, ki je ustanovitelj projekta Number.

Elektronski predal zgolj trikrat na dan

Delo brez digitalnih motenj je izredno pomembno, pravi Jude Al-Khalil, ustanoviteljica spletne trgovine Bikyni. »Najpomembnejša stvar, ki sem jo naredila za izboljšanje moje produktivnosti, je, da v elektronski predal pogledam zgolj trikrat dnevno. Preden sem začela s tem, so me sporočila nenehno motila pri delu. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se znova osredotočila na nalogo, ki sem jo takrat delala. Pravi ubijalec produktivnosti. Včasih sem se ujela, kako sem goljufala s pregledovanjem pošte na svojem pametnem telefonu, a ga hitro dala na tiho in se umaknila pred skušnjavo!«

Ste dobro spali?

Janis Smith-Gomez, ki je na čelu marketinškega oddelka pri podjetju Ethicon, pravi, da je za
produktivno delo pomemben vsaj 7-urni spanec. Janis ugasne televizijo, odmakne vse napravice in tako svojim mislim in možganom privošči dober spanec.

Dodaja, da so fizična energija, čustvena povezanost, mentalna osredotočenost in spiritualnost izredno pomembne za doseganje rezultatov.

Umaknite se od hrupa

Zaprite vrata pisarne. Linda Lightman, ustanoviteljica podjetja Linda´s Stuff je sicer zagovornica politike odprtih vrat, saj s tem pove svojim zaposlenim, da jim je vedno na voljo. Njeno podjetje danes zaposluje že 110 ljudi. Kot pravi, jo vsak dan obišče vsaj en zaposleni.


Ko potrebuje čas za razmislek ali pa se mora skoncentrirati in opraviti neko nalogo čim hitreje, pa svoja vrata zapre. Če so njena vrata zaprta, je to signal za sodelavce, da je ne smejo motiti.

Neverjetno, kaj vse lahko storiš tudi v pol ure, če te nihče ne moti, pravi Lightmanova.

Načrtujte

Resh Sidhu ima svoj način za doseganje produktivnosti. Vsak večer si izdela načrt za prihodnji dan. V načrt doda dejanske naloge, s tem določi, katere so najpomembnejše in poskrbi, da jih tudi dejansko opravi. Pri načrtovanju upošteva tudi čas za navdih, kar pomeni, da bo brskala po spletu, brala članke, bloge in druge vire, ki ji bodo dali ideje.

Organizirajte se

Njen elektronski predal je vedno prazen. Jaz vladam elektronski pošti, ne ona meni, pravi. Pregleda ga zgolj trikrat dnevno – zjutraj, popoldne in ob koncu dneva. Ugotovila je, da tako privarčuje kar nekaj časa, poleg tega pa se lahko popolnoma posveti nalogam.


Osredotočite se na delo

Sidhujeva delo opravlja brez motenj, ne pregleduje elektronskega predala in tako lahko opravi vse svoje zastavljene naloge. Naloge si zapiše tudi na post-it lističe, ko pa nalogo opravi, jih z veseljem odstrani.

Nekaj minut za vpogled v elektronski predal

Elektronska sporočila so blagoslov in prekletstvo, je prepričana Julie Lee iz podjetja Maxus Chicago. Vsak dan si zato nastavi uro, ki jo opomni, kdaj naj pregleda elektronski predal. Na pošto, ki jo je prejela, poskusi odgovoriti, si pa zastavi tudi, koliko časa ima na razpolago za odgovore.

Christine Stack, partnerica pri podjetju Liberty Blue, uporablja dva koledarja. Enega za delo, v katerem si zapisuje naloge. Tega ne more skriti pred svojimi sodelavci. Enega pa uporablja za svojo družino. Svojim otrokom bere. Pravi, da ji branje vsaj 30 ali 45 minut dnevno prinese tudi nujno potreben odklop od dela.

Namesto elektronskih sporočil lahko uporabite ...


Orodja, kot je Google Hangouts, Jane Delwort iz podjetja Mono, dajejo možnost, da lahko z ekipo dela dobro in sprejema pomembne odločitve. Takojšnje odločitve so kdaj pomembne, zato ni časa, da bi si ekipa pošiljala dolga elektronska sporočila.

Meditirajte!

Vsakodnevna meditacija naredi bistveno razliko v produktivnosti, pravi Charlotte Smith, partnerica pri Liberty Blue.

Meditacija, četudi je zgolj 10-minutna, Justin Bloome iz Carat USA pomaga pri osredotočanju na pomembne stvari ter jo pomirja pri spopadanju z vsakodnevnim stresom. Rezultat je bolj produktivno delo. Njena najljubša oblika meditacija je meditacija med hojo.

Do novega pogleda na izzive s TEDx pogovori

Olivia Fay, ki je na čelu podjetja Rallier, se sprošča ob TEDx pogovorih. Obožuje raznolikost vsebin, ki jih prinašajo. Tako lahko razširi svoj pogled na nove in zanimive načine.

VIR: www.mladipodjetnik.si

torek, 07. februar 2017

Kako lahko pametno delo koristi vašemu podjetju?

Smartworking oziroma pametno delo je delo na več napravah in z različnih lokacij, ki lahko močno olajša usklajevanje med obveznostmi in poveča učinkovitost. Z novimi generacijami, ki prihajajo na trg dela, postaja delo od doma, iz prostora za sodelo ali z različnih lokacij vedno bolj pogosto in zaželeno.

Raziskava Adecca je pokazala, da ta izraz sicer ni splošno poznan, saj sodelujoči v raziskavi večinoma niso poznali koncepta pametnega dela, vendar so pokazali veliko zanimanje za te vrste rešitev. 92 % anketiranih, ki je poskusilo tak način dela, je pokazalo zanimanje za fleksibilno delo. Več kot polovica zaposlenih in iskalcev zaposlitve bi želelo delati od doma ali v pisarni bližje svojemu domu. Prostori za sodelo so bili prav tako zaželena možnost. 

Kadroviki so bili bolj previdni pri teh konceptih, čeprav prav tako cenijo prednosti, ki jih prinašajo. Strinjajo se, da je izboljšanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem ter zmanjšanje stroškov prevoza na delo velika prednost, a menijo, da ni enako primerno za vse – bolj naj bi bilo primerno za srednji in višji menedžment ter za redno zaposlene sodelavce. Rešitve pametnega dela so se jim zdele še posebej primerne za zaposlene, ki živijo zelo daleč od podjetja, delavce invalide in delavce z družinskimi obveznostmi.
Kaj spodbuja razmah pametnega dela?
Tak način dela je postal mogoč in zaželen zaradi kombinacije dejavnikov v napredku tehnologije, novih oblik dela ter gospodarske in okoljske situacije.
Pomemben dejavnik je prav gotovo napredek v tehnologiji. S pomočjo prenosnih računalnikov, tabličnih računalnikov in brezžične omrežne povezave je enostavno delati oddaljeno in ostati povezan s sodelavci, vodji in poslovnimi partnerji. S storitvami v oblaku lahko sodelujemo na projektih, ne da bi morali biti ves čas navzoči v pisarni.

Spremembe v tem, kako ljudje izbirajo način dela, prav tako spodbujajo trend pametnega dela. V Veliki Britaniji je na primer število zaposlenih, ki delajo samostojno, v zadnjem desetletju zraslo za 14 %. Samostojno delo omogoča večjo fleksibilnost pri delovnem času in pomaga pri usklajevanju dela in zasebnega življenja. Število ljudi, ki delajo na tak način, se bo v prihodnosti verjetno še povečevalo, saj 87 % študentov to vidi kot privlačno karierno možnost. 


Okolje in gospodarski dejavniki prav tako vplivajo na trend pametnega dela. Glavne prednosti pametnega dela, ki jih v raziskavi Adecca priznavajo tako kadroviki kot iskalci zaposlitve, so izboljšanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem ter zmanjševanje časa in stroškov poti na delo. Vpliv, ki ga ima vsakodnevna vožnja na delo na okolje, stroški ogrevanja, osvetljave in elektrike za celotno pisarno, so lahko manjši, če se poveča število zaposlenih, ki delajo od doma ali iz prostorov za sodelo. Z višanjem cen energije se bo večala tudi privlačnost pametnega dela.
Kdo že dela pametno?
Ljudje si želijo prilagoditi način dela, da bi prihranili čas, kar sodobna tehnologija vedno bolj omogoča. Več kot 55 % iskalcev zaposlitve, ki so sodelovali v raziskavi Adecca, bi delalo od doma, 43 % bi želelo imeti pisarno bližje doma, 33 % bi delalo v prostoru za sodelo (coworking), 30 % pa od koder bi jim v tistem trenutku ustrezalo (on the move).
Zaposleni se za pametno delo odločajo iz organizacijskih razlogov, da skrajšajo čas prevoza na delo, zmanjšajo stroške, bolje usklajujejo osebne in delovne obveznosti ter samostojno upravljajo čas. Prostore za sodelo in mobilno delo uporabljajo iz profesionalnih razlogov, kot so na primer deljenje znanj še z drugimi ljudmi poleg sodelavcev, bolj kreativni in inovativni pristopi ter povečanje produktivnosti.

Še posebej podjetniki, samostojni delavci in tisti, ki ustanavljajo svoje podjetje, delajo na tak način, saj jim omogoča fleksibilnost in svobodo, da delajo kjerkoli in kadarkoli. Morda še nimajo svoje pisarne, zato kavarne, prostori za sodelo in njihove dnevne sobe postanejo tudi njihov prostor za delo. Tudi tisti, ki se dalj časa vozijo na delo, so bolj zainteresirani za pametno delo. 45 minut vožnje z vlakom lahko pretvorijo v 45 minut produktivnega dela, zato delo od doma ali bližje domu postane privlačna možnost. Seveda je še mnogo poklicev, kjer tak način dela ni mogoč, za poklice v kreativnih panogah, IT, HR in administraciji pa ima tak način dela lahko številne prednosti. Še posebej za mlajše generacije, ki vstopajo v svet dela, je smartworking nekaj naravnega. To so ljudje, ki so odrasli s pametnimi telefoni in tablicami, zato uporaba več naprav za njih ni nič novega.
Glede na rezultate naše raziskave je v Evropi najmanj ljudi preizkusilo eno od oblik pametnega dela, še posebej delo v prostoru za sodelo (6 % v primerjavi s povprečjem 30 %) in delo s trenutne lokacije (6 % v primerjavi s povprečjem 32 %).
Kako pametno delo sprejemajo kadroviki?
Ker pametno delo omogoča, da lažje usklajujemo osebne in službene obveznosti, je razumljivo, zakaj je priljubljeno pri zaposlenih. Kako pa se na tak način dela odzivajo delodajalci? Bodo nadrejeni pripravljeni sprejeti delo, opravljeno izven ustaljenega delovnega časa in pisarne?

Kadroviki pametno delo razumejo kot fleksibilni delovni čas (36 % vprašanih), fleksibilnost delovnega mesta (33 %), osredotočenost na rezultate (21 %) in uporabo svojih naprav (12 %). Menijo, da veliko podjetij še ni pripravljenih na to spremembo. Faktorji, ki zavirajo uvedbo pametnega dela v podjetja, so po mnenju kadrovikov korporativna struktura organizacije (25 %), pomanjkanje izobraževanja na področju virtualnega vodenja (21 %), pomanjkanje veščin o novih tehnologijah (17 %) in sistem ocenjevanja (16 %).
V kreativnih panogah, kot so marketing, prodaja in komunikacije, so kadroviki bolj naklonjeni pametnemu delu, saj so te panoge najbolj prilagojene za fleksibilen način dela.

VIR: http://bankazapodjetnike.si

ponedeljek, 06. februar 2017

Dva tisoč brezposelnih Fincev bo dve leti dobivalo 560 evrov UTD


Prvi korak k uresničitvi uveljavitve koncepta univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) je na Finskem z letom 2017 ugledala zeleno luč. Dvoletni eksperiment bo pokazal, če UTD res prispeva k spodbujanju zaposlovanja.

Dva tisoč brezposelnih Fincev, starih med 25 in 58 let, bo mesečno brezpogojno prejemalo 560 evrov. Ljudje so bili decembra lani izbrani naključno.
Vodja pravnih zadev finskega Zavoda za socialno zavarovanje (Kela) Marjukka Turunen je povedala, da naj bi UTD opogumljal prejemnike k iskanju zaposlitve, odpravljaj in zmanjševal birokratske postopke, saj prejemnikom ni treba poročati, koliko ur so delali ali pa izpolnjevati različnih obrazcev.

Po izračunih naj bi znesek 560 evrov na mesec še spodbujal, da osebe kljub prejemanju UTD sprejmejo tudi začasna in občasna dela.

UTD kot pomoč za načrtovanje financ in večjemu občutku varnosti

UTD po njenih besedah prejemnikom pomaga načrtovati finance in jim daje večji občutek varnosti. 560 evrov, ki jih bodo naključno izbrani Finci dobivali dve leti brezpogojno, četudi v tem času dobijo zaposlitev – to je ključna ideja koncepta UTD, poudarja Marjukka Turunen, naključni zaslužki namreč ne bodo zmanjšali višine UTD, tako da se splača delati ali biti samozaposlen v vsakem primeru – bo plačan na začetku vsakega meseca, tako da bodo lahko prejemniki na začetku vsakega meseca točno vedeli, koliko denarja imajo na razpolago.

Kako daleč smo z UTD Slovenci?


“Dolgoročno naj bi UTD prispeval k prestrukturiranju trga dela, utrjeval naj bi sektor socialne ekonomije in omogočal izbiro slabše nagrajenih del, ki prinašajo večje notranje zadovoljstvo,” pravi dr. Igor Pribac.

Kateri socialni transferji bi se ukinili?

Po predlogu bi uvedba UTD nadomestila do zdaj znana naslednja nadomestila:

  • nadomestilo za čas porodniškega dopusta,
  • nadomestilo za nego in varstvo otroka,
  • očetovsko nadomestilo,
  • otroški dodatek,
  • starševski dodatek,
  • dodatek za veliko družino,
  • pomoč ob rojstvu otroka,
  • denarno nadomestilo za primer brezposelnosti,
  • denarna socialna pomoč (izredna denarna pomoč in trajna denarna pomoč pa bi morali biti smiselno prilagojeni),
  • državna pokojnina,
  • varstveni dodatek,
  • subvencija za znižano plačilo za vrtec,
  • subvencija šolske prehrane in dijakov,
  • subvencija prevoza za dijake in študente,
  • subvencija študentske prehrane,
  • republiške štipendije oziroma štipendije, dodeljene na podlagi socialnega položaja.

VIR: www.data.si

petek, 03. februar 2017

Zagnali sistem izmenjave podatkov o zadolženosti poslovnih subjektov


Januarja je začel delovati elektronski sistem za izmenjavo podatkov in informacij o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov. Sistem je del centralnega kreditnega registra, v katerem so na nacionalni ravni zbrani podatki o zadolženosti tako fizičnih oseb kot poslovnih subjektov.

Novi elektronski sistem poleg informacijskega sistema izmenjave podatkov o zadolženosti fizičnih oseb SISBON, ki je bil vzpostavljen z začetkom lanskega leta, vključuje še informacijski sistem izmenjave podatkov o zadolženosti poslovnih subjektov SISBIZ. Sistem je dostopen prek spletne strani Banke Slovenije.


Vzpostavitev centralnega kreditnega registra predvideva zakon o centralnem kreditnem registru, ki je začel veljati 10. decembra, Banka Slovenije pa mora register vzpostaviti v dveh mesecih od uveljavitve zakona.

Register vzpostavljajo z namenom izboljšanja procesov ocenjevanja in obvladovanja kreditnih tveganj kreditodajalcev, spodbujanja odgovornega kreditiranja in vzdržnega zadolževanja ter preprečevanja prezadolževanja tako fizičnih oseb kot poslovnih subjektov.

Banka Slovenije bo te podatke uporabljala tudi za izvajanje svojih nalog, zlasti na področju vodenja denarne politike, zagotavljanja finančne stabilnosti ter makrobonitetnega nadzora in upravljanja tveganj.

VIR: http://www.findinfo.si

četrtek, 02. februar 2017

Odpravimo konflikte na delovnem mestu

Inšpektorat RS za delo (IRSD) bo letos začel z izvajanjem projekta Odpravimo konflikte na delovnem mestu – Ozaveščanje o možnosti posredovanja v sporu med delavcem in delodajalcem ter svetovanje delodajalcem. Projekt se bo izvajal s finančno podporo Evropskega socialnega sklada.

Inšpektorat RS za delo (IRSD) bo letos začel z izvajanjem projekta Odpravimo konflikte na delovnem mestu – Ozaveščanje o možnosti posredovanja v sporu med delavcem in delodajalcem ter svetovanje delodajalcem. Projekt bo IRSD izvajal s finančno podporo Evropskega socialnega sklada.

Cilj projekta je okrepitev svetovalne in posredovalne vloge Inšpektorata RS za delo. Za doseganje tega cilja sta določena dva ključna cilja:
  • okrepitev svetovalne in posredovalne vloge IRSD z spodbujanjem uporabe in promocijo izvajanja instituta posredovanja v reševanju sporov med delavcem in delodajalcem kot sredstvom za alternativno reševanje spora ter
  • opolnomočenje deležnikov na trgu dela glede zagotavljanja dostojnega dela zaposlenih, zlasti varnega in zdravega delovnega okolja z namenom preprečevanja delovnih sporov.

Za doseganje prvega ključnega cilja bo Inšpektorat RS za delo izvajal naslednje aktivnosti:
  • priprava strokovnega gradiva za uporabo instituta posredovanja v sporu med delavcem in delodajalcem, objava informativnih prispevkov, izdaja informativnih plakatov in zloženk,
  • posredovanje informacij o institutu mirnega reševanja sporov na predavanjih in strokovnih posvetih,
  • vzpostavitev tako imenovanega informacijskega portala, ki bo prek različnih komunikacijskih kanalov (spletna stran, telefonsko svetovanje, e-pošta) delodajalcem in delojemalcem nudil vse potrebne informacije glede izvajanja instituta posredovanja v sporu, ter
  • uvedba »uradnih ur« za individualno obravnavo in posredovanje v sporu na delovnem mestu, in sicer za delodajalce in delojemalce.

Za doseganje drugega ključnega cilja pa bo Inšpektorat RS za delo izvajal naslednje aktivnosti:

  • ozaveščanje delodajalcev na strokovnih posvetih, srečanjih in konferencah glede dostojnega dela in aktualnih vsebin s področja varnosti in zdravja pri delu,
  • priprava spletnega priročnika za pripravo na strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu ter vzpostavitev in delovanje mobilne informacijske pisarne, ki bo prisotna na občinski ravni in bo geografsko pokrila celotno ozemlje Slovenije, v tem okviru pa bomo organizirali predavanja o zagotavljanju dostojnega dela zaposlenih, zlasti pomenu zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja.

Projekt bo Inšpektorat RS za delo izvajal 6 let.

VIR: http://www.mddsz.gov.si

sreda, 01. februar 2017

»Davčnemu raju« normirancev so šteti dnevi

Približno 30.000 samostojnih podjetnikov, ki si odmerjajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, bi lahko kmalu ostalo brez nekaterih davčnih ugodnosti. Zaradi zlorab sistema in dodatnih stroškov države, ocenjenih na pet milijonov evrov, na ministrstvu za finance že razmišljajo o spremembah.
 
Ideja za lajšanje življenja samostojnih podjetnikov je bila plemenita: »Cilj sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je bil doseči dodatno administrativno razbremenitev malih poslovnih subjektov pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti ter povečanje njihove pravne varnosti zaradi večje zanesljivosti ugotavljanja davčne osnove.« Tako imenovanim normirancem namreč ni treba evidentirati stroškov, medtem ko je davčna osnova določena kot razlika med doseženimi prihodki in 80 odstotki normiranih odhodkov. V praksi to pomeni, da bo normiranec z 20.000 evri letnih prihodkov moral plačati davek (dohodnino) na le 4000 evrov visoko davčno osnovo.

A na ministrstvu za finance danes priznavajo, da sistem, čeravno dostopen širšemu krogu davčnih zavezancev, ni zaživel v obliki, kot so si jo zamislili pred vpeljavo leta 2013. Namesto tega se uresničujejo nekateri pomisleki in dvomi – tako o ustreznosti postavljenega sistema kot tudi z vidika spodbujanja neželenega ravnanja delodajalcev in davčnih zavezancev – ki so jih imeli na ministrstvu pred štirimi leti. »Podatki kažejo, da se nameni in cilji veljavnega sistema ne dosegajo v zadostni meri,« poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da jim večletne izkušnje omogočajo presojo učinkovitosti sistema in tudi pripravo njegovih izboljšav. 
 
Nekaterih davčnih ugodnosti tako morda kmalu ne bo več. Težave so seveda širše, saj davčne in finančne spodbude za začetek samostojne podjetniške poti niso oživile podjetniške žilice Slovencev, temveč so postavile temelje za nadaljnjo skrb vzbujajočo prekarizacijo na trgu dela. Delodajalci so dobili nov obvod okoli razmeroma visoke obdavčitve dela pri nas, z »zaposlovanjem« samostojnih podjetnikov pa nadalje izkrivljajo trg dela. Nižji stroški dela jim namreč omogočajo večjo konkurenčnost, s čimer silijo v podobno prakso še druge igralce na trgu. Pri tem potegnejo krajši konec samostojni podjetniki, ki ostajajo ujeti v negotov in pogosto finančno skrhan položaj, navsezadnje pa tudi država, saj je ob davčne prihodke, ki bi jih prejela s precej višjimi vplačili delodajalcev za redno zaposlene.

Sistem se sicer izkorišča iz dveh smeri. Kot smo že pojasnili, ga izrabljajo delodajalci z namenom zniževanja stroškov dela, »luknje« v zakonu pa izkoriščajo tudi sami samostojni podjetniki. Sistem je nesorazmerno ugodnejši za zavezance, ki opravljajo določene dejavnosti, na primer storitvene, in je bistveno spodbudil nezakonite prakse na trgu dela ter prikrivanje prihodkov. Pa tudi verižno ustanavljanje podjetij ter drobljenje prihodkov na različna podjetja v lasti povezanih oseb, z namenom izpolniti pogoje za vstop v sistem, opozarjajo na finančnem ministrstvu. Ena od omejitev za normirance, ki spodbuja nastanek verižnih lastnikov espejev, so denimo letni prihodki do 50.000 evrov.

In milijonske davčne izgube

Obseg zlorab je težko oceniti, priznavajo tako na ministrstvu za finance kot na finančni upravi (Furs). Toda učinki ne morejo biti zanemarljivi. Če je bilo konec lanskega novembra v register davčnih zavezancev vpisanih skoraj 100.000 fizičnih oseb, ki imajo v Sloveniji registrirano vsaj eno dejavnost, je med njimi kar okoli tretjina ali dobrih 33.000 takšnih, ki so se odločili za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Primerjava povprečnih davčnih prilivov ene in druge skupine ne bi bila preveč zahtevna, a bi izkrivljala celotno sliko, saj so normiranci ob nižji davčni stopnji zaradi cedularnega – to pomeni pavšalnega in enkratnega – načina obdavčitve prikrajšani za nekatere davčne olajšave, na primer splošno olajšavo in olajšavo za vzdrževane družinske člane. Negativni učinek sedanje ureditve na javne finance je zato tako rekoč neizmerljiv oziroma izračuna nimajo ne na Fursu ne na finančnem ministrstvu. Na slednjem so sicer leta 2013 ocenili, da bo uvedba tedaj novega sistema zmanjšala prihodke v proračun za približno pet milijonov evrov. »Iz podatkov o realizaciji prihodkov proračuna bi to lahko deloma potrdili,« pravijo danes. 
 
Iz vsega naštetega je po oceni ministrstva jasno, da veljavni sistem ruši enakomerno porazdelitev davčnega bremena posameznih skupin davčnih zavezancev glede na njihovo dejansko ekonomsko moč. »Zato proučujemo, kako bi sistem spremenili, da bi povečali njegovo učinkovitost, omejili zlorabe oziroma uporabo sistema kot instrumenta za zniževanje davčne obveznosti,« dodajajo. 

VIR: http://svetkapitala.delo.si