sreda, 20. september 2017

Zaposlitev v EU: Priložnost za starejše od 35. leta

Če iščete zaposlitev v EU oziroma vas zanima delo v tujini in ste že dopolnili 35. let, se lahko vključite v program “Reactivate Your Career – Ponovno aktivni z Euresom”. Ta je namenjen tako iskalcem zaposlitve kot tudi delodajalcem.

Finančne podpore za zaposlitev v EU, ki jih lahko pridobijo iskalci zaposlitve v okviru projekta, so naslednje:
  • povračilo potnih stroškov za zaposlitveni razgovor,
  • preselitev v tujino,
  • udeležba na jezikovnem tečaju,
  • priznavanje izobrazbe in poklicnih kvalifikacij,
  • povračilo stroškov selitve za selitev družine.
 
Če želite sodelovati v projektu, pa morate izpolnjevati naslednje pogoje:
  • ste stari več kot 35 let,
  • ste državljan ali državljanka članice EU,
  • zakonito prebivate v državi EU in iščete zaposlitev v kateri drugih držav EU,
  • vloge ne smete oddati šele potem, ko ste se že preselili v drugo državo,
  • vaša zaposlitev v drugi državi članici EU mora trajati vsaj 6 mesecev,
  • vaša zaposlitev mora biti sklenjena za polni ali najmanj polovični delovni čas,
  • za razgovor ali zaposlitev v drugi državi članici EU ne boste prejeli kakršne koli druge finančne podpore (npr. od delodajalca ali iz drugega projekta).
 
Kaj projekt za zaposlitev v EU prinaša delodajalcem?

Delodajalci lahkona podlagi predložene vloge v projektu pridobijo finančno podporo za uvajanje v delo, jezikovni tečaj ter administrativno in namestitveno podporo kandidatom. Morajo pa delodajalci imeti največ 250 zaposlenih, s kandidatom pa morajo skleniti pogodbo o zaposlitvi za najmanj šest mesecev.
 
Več informacij glede pogojev za pridobitev finančne podpore za zaposlitev v EU, višine pomoči in oddaje vloge delodajalci in iskalci zaposlitve dobite na spletni strani Zavoda.

VIR: data.si

torek, 19. september 2017

Kako biti vrhunski vodja in preživeti?

Priznajmo si – če si vodja, živiš nevarno. Kljub temu, da je percepcija direktorjev in direktoric obdana s tančico vznemirjenja, glamurja, moči in denarja, ima voditeljstvo tudi temno stran. Odgovornost vodilnih je namreč, da ustvarjajo uspešne organizacije – inovativne, agilne, prilagodljive, produktivne … Najboljši vodilni so tisti, ki ustvarjajo takšne organizacije in takšni imajo le enega resnega sovražnika – cono udobja. Premikanje mej pa ne prinaša le čudovitih stvari, temveč ustvarja tudi strahove, odpore, frustracije, jezo in paniko. Takrat stopijo na delo temne sile …

Katere temne sile prežijo na vas?
Vsak od vas, ki je že kdaj želel premakniti status quo in je vodil/a večjo spremembo, najbrž na tiste čase nima le lepih spominov. Srečali ste se z odporom, nezaupanjem, neodobravanjem ali strahom sodelavcev. Lahko ste bili celo deležni skritih napadov in poskusov, da vas kolegi »diskvalificirajo«, morda ste se soočili s prežanjem rivalov, da zasedejo vaše mesto, širjenjem govoric in laži, lobiranjem pri odločevalcih, da ste napačna izbira, napadi na vašo osebnost, namenskim odvračanjem od bistvenih vprašanj z zasipanjem s trivialnimi vsakodnevnimi nalogami … Vsaka vaša odločitev je bila spremljana, vsak korak zabeležen in ocenjevan, vsaka beseda interpretirana na 100 različnih načinov.
Kako se torej zaščititi?
Kadar se ljudje počutijo ogrožene, frustrirane ali nekompetentne (to so vse občutja, ki jih spremembe prinašajo), želijo zaščiti lasten interes. Naravno je, da iz strahu pred novim ljudje ščitijo in zagovarjajo svoje navade in način razmišljanja. Takrat za kreatorja sprememb lahko ustvarijo sovražno okolje. Ključno je, da razumemo njihove strahove in da se osebno ne vpletamo v njihove zgodbe in pritiske.
Kako? Ena od uporabnih tehnik je pogled z balkona. Da lahko obdržite realno predstavo, kaj se dejansko dogaja in sledite svoji strategiji ter ste zvesti lastnim vrednotam, redno prakticirajte mentalni odmik od situacije, kjer z razdalje (z balkona) pogledate, kaj se resnično dogaja, kaj so vaše akcije, ki vas odvračajo od ciljev, ter temu prilagodite naslednji set akcij. »Big picture« pogled je nujno obdržati v časih sprememb, kljub temu da to ni nujno lahka naloga, ko si enkrat v kolesju dogajanja.
Preden ste se odločili, da boste šli v neko iniciativo, ste veliko razmišljali o njej in ste najverjetneje čisto zagreti ter željni iti v izvedbo. Takrat je mamljivo, da bi »vzeli stvari v svoje roke« in herojsko, solo šli v izvajanje. Je pa tudi zelo neumno. Zato je ključno, da si že prej najdete zaveznike. Takšne, s katerimi si delite skupno vizijo.
 Nevarnost predstavljate tudi sami sebi
Intelektualni, čustveni in fizični izzivi voditeljstva so veliki. Vsakodnevna doza adrenalina vas lahko hitro zavede v razmišljanje, da ste nezlomljivi. Ali celo nezmotljivi. To je gotova pot v neuspeh ali celo infarkt. Zato je nujno, da poleg refleksivnih tehnik, kot je vaja pogled z balkona, redno izzivate lastne predpostavke in prepričanja ter dosledno delate na svojem osebnem razvoju.
Kratki preživetveni vodič za vodilne
Danes se spremembe ne dogajajo le na vsakih pet let, temveč so dejansko del vsakdana. Zato mora vsak, ki je iniciator sprememb, znati poskrbeti zase. Ne le zaradi svojega zdravja, temveč tudi zaradi organizacije, v kateri deluje. Spodaj je povzetek nasvetov, kako preživeti in prosperirati.
  1. Najdite si zaveznike
Tukaj ne govorim o političnih igricah in prijemih. Govorim o ljudeh, s katerimi vas vežejo podobne vrednote in skupna vizija. Vaša naloga je, da skupno vizijo približate čim večjemu številu ljudi. Za to je potrebno investirati čas, vzpostaviti dialog in omogočiti ljudem, da s tem, ko sledijo skupni viziji, lahko uresničujejo tudi svojo lastno. Takšno zavezništvo temelji na zaupanju, je trdno in izpolnjujoče.
  1. Obvladujte željo po nadzoru in željo po pomembnosti
Vaš največji sovražnik ste si vi sami. Če se ne zavedate, kakšne poteze vlečete zaradi svojih strahov, potem se lahko hitro znajdete v vrtincu manipulacij, nedoslednosti, podtikanj polen pod noge, skrivanja informacij, pasivnosti … Želja po nadzoru, ko potrebujete opolnomočene, odgovorne in samoiniciativne ljudi, ni dobra izbira. Mamljivo je, da bi ustvarili red ter tako pomirili situacijo, ki jo iniciative prinašajo. Namesto tega raje izkoristite nered za učenje ali ustvarjanje priložnosti za ljudi, ki želijo ustvariti boljšo prihodnost.
Enako slaba je taktika, da v času, ko želite zgraditi nekaj na novo (za to pri spremembah gre), igrate heroja, velepomembneža in vsevedneža. Poskrbite raje, da obdržite delček dvoma, kakšne rezultate bo iniciativa prinesla. Dvom vam pomaga, da ste odprti za ideje, drugačne poglede, iskanje novih rešitev, kadar stvari ne gredo po načrtih. Poleg tega z igranjem vsevedneža ljudem odvzemate odgovornost, da sami razmišljajo, ter pogum, da vas izzovejo. Ne pozabite – heroji so v resnici zelo osamljeni pri svojih herojskih podvigih.
  1. Najdite svoj varni pristan in skrbite za svoj osebni razvoj
Da lahko preživite in ostanete telesno in duševno zdravi, se morate znati stabilizirati. Kot prvo razvijte navado, da najdete varen in miren kotiček, kjer lahko vsak dan opravite refleksijo (pogled z balkona), si čustveno opomorete in umirite ter regenerirate.
Najdite si nekoga (najbolje profesionalnega coacha), ki ni vpet v vaše življenje in s katerim lahko iskreno in zelo odkrito spregovorite o svojih izzivih, o tem, kar se dogaja v vaši glavi in v vašem srcu. Ko enkrat daste stvari na mizo, jih je veliko lažje sortirati in pravilno ovrednotiti ter začeti iskati rešitve za njihovo obvladovanje. Poleg tega je OK, da imate nekoga, ki vam pomaga, da se dvignete, ko je teža prevelika, ali se premaknete naprej, ko se stvari zataknejo.
Privoščite si vsaj enkrat letno odklop, kjer boste delali na sebi z ljudmi, ki imajo podobne izzive. T. i. leadership retreati so odlična priložnost za pospešeno osebno rast in sposobnost obvladovanja kompleksnih izzivov, ki jih vaše delo prinaša.

Ena glavnih nalog vodilnih je, da stalno in brezkompromisno premikate svoje meje in meje vaše organizacije, če želite ustvarjati vrhunske rezultate. Pravzaprav prav veliko druge izbire niti nimate – če zaspite, boste tako ali tako kmalu iz igre. Zato je še toliko bolj nujno, da znate kakovostno poskrbeti zase.
 
VIR: http://bankazapodjetnike.si

ponedeljek, 18. september 2017

Na Ajpesu omogočena pot do podatkov tujih podjetij

Dostop do informacij o podjetjih iz nacionalnih poslovnih registrov v skladu z Direktivo 2012/17/EU zajema vse države članice EU ter Islandijo, Lihtenštajn in Norveško. V sistemu BRIS so že na voljo podatki iz 23 držav, za ostale pa povezave do pristojnih nacionalnih registrov. Večjezični uporabniški vmesnik omogoča enostavno uporabo, brezplačna dostopnost osnovnih podatkov o družbah pa omogoča učinkovito preverjanje obstoja poslovnih subjektov. Uporabnikom se za vsako poizvedbo prikaže seznam z zadetki ter osnovne informacije o podjetju. Pri nekaterih državah so dostopni tudi dokumenti, ki jih je iskano podjetje predložilo nacionalnemu poslovnemu registru (npr. statut, letni računovodski izkazi, pravni zastopniki podjetja).

AJPES bo v okviru upravljanja poslovnega registra zagotavljal tudi integracijo s sistemom povezovanja poslovnih registrov - Business Registers Interconnection System (BRIS), kot jo zahteva Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb.

Namen BRIS je izboljšati čezmejni dostop do informacij o družbah in njihovih podružnicah v drugih državah članicah prek:
  • elektronske komunikacije med registri;
  • pošiljanja informacij posameznikom, na standardiziran način, po vsej EU;
  • z uporabo identične vsebine in interoperabilne tehnologije.
BRIS poenostavlja in avtomatizira komunikacijske načine za izmenjavo podatkov med poslovnimi registri o gospodarskih družbah, njihovih čezmejnih združitvah ter podatkov o podružnicah s sedežem v drugi državi znotraj EU. S sistemom BRIS se znižujejo administrativni stroški družb v postopkih čezmejnih združitev, izboljšuje se sodelovanje med poslovnimi registri držav članic ter s tem zagotavljajo pravočasni in pravilnejši podatki v teh registrih.

BRIS omogoča premagovanje jezikovnih ovir in vzpostavlja višjo stopnjo pravne varnosti - z izboljšanjem zanesljivosti podatkov vsebovanih v poslovnih registrih ter poenotenjem postopkov njihove izmenjave.

AJPES bo, kot upravljavec poslovnega registra, z vključitvijo v sistem BRIS, prek enotne vstopne točke na portalu e-Pravosodje, omogočal dostop do podatkov in listin o gospodarskih družbah, vpisanih v Poslovni register Slovenije.

VIR: Ajpes 

četrtek, 14. september 2017

Na kaj morate paziti pri nakupu nepremičnine v tujini?

Na nepremičninskem trgu se končno spet dogaja, bi lahko rekli, sodeč po naraščanju prometa z nepremičninami in rasti cen. Ljudje spet resneje razmišljajo o prodaji in nakupih, tudi o tistih v tujini. Ob omembi stanovanja ali hiše v tujini mnogi najprej pomislijo na vikend na Hrvaškem, kjer ima veliko Slovencev svoj drugi oziroma počitniški dom. Glede na izboljšanje gospodarskih razmer so nepremičnine v tujini postale zelo priljubljene, pa ne le tiste, namenjene počitnicam na Hrvaškem. Zanimive so tudi parcele, vinogradi, stanovanja, hiše in druge nepremičnine v Italiji, Grčiji, Avstriji, Španiji in še nekaterih državah. 

Nepremičnino si oglejte in jo temeljito preverite

Nakup nepremičnine v tujini je precej podoben nakupu nepremičnine doma.* Najprej morate tržišče dobro pregledati, poiskati nekaj primernih in se lotiti izločanja manj primernih. Oglejte si zunanjost, okolico in opremljenost z infrastrukturo. Pri počitniških nepremičninah je pomembno tudi to, kako obljuden je kraj pozimi oziroma izven turistične sezone. Povsem turistični predeli oziroma kraji se lahko v določenem delu leta spremenijo v mesta duhov, kjer so nepremičnine veliko manj varne.

Po ogledu skušajte iz različnih javno dostopnih baz pridobiti čim več podatkov o nepremičnini. Leto izgradnje, bremena, število lastnikov, urejenost lastništva in podobno. Tu velja še posebej omeniti status zemljišč. Če zemljišče kupujete z namenom, da boste na njem postavili hišo, preverite, če sploh je zazidljivo oziroma kakšni so načrti občine glede zazidljivosti tistega območja. Zagotovila prodajalca, da bo zemljišče v kratkem nedvomno zazidljivo, niso dovolj.
Podatke o nepremičninah na hrvaškem lahko poiščete na:
Če potrebujete podrobnejše informacije, vam jih bodo priskrbeli na občini ali v nepremičninski agenciji.
Pri nakupu nepremičnine v tujini se je priporočljivo obrniti na nepremičninsko agencijo, bodisi v Sloveniji ali v državi, kjer jo imate namen kupiti. Pri iskanju podatkov boste morda naleteli na ovire zaradi jezika ali nepoznavanja lokalnih predpisov, medtem ko lokalni nepremičninski posredniki s tem nimajo težav. Najbolje je, če vam zanesljivega agenta priporoči prijatelj, ki je že kupil ali prodal kakšno nepremičnino v tujini in ima z njim dobre izkušnje.

Kredit doma, hiša v tujini

Tudi nepremičnino v tujini lahko kupite s kreditom, ki ga najamete v Sloveniji, le s to razliko, da te nepremičnine ne boste mogli zastaviti kot jamstvo. Hipoteko za kredit bo zato banka vpisala na primerno nepremičnino, ki jo imate v Sloveniji, seveda pa mora biti nepremičnina v Sloveniji vredna več kot tista v tujini. Trenutno je trg nepremičnin v tujini, predvsem na Hrvaškem, zaradi precejšnjega povpraševanja v vzponu. To pomeni, da so cene z vsakim dnem višje, zato je lahko vrednost počitniškega apartmaja ali hiše na Krku večja od sicer precej večjega stanovanja v Ljubljani. To dejstvo pa stanovanje ali hišo, ki ste si jo kupili za preživljanje počitnic, hitro spremeni v dobro nepremičninsko investicijo. 
Naj kupuje razum, ne srce

Vse nepremičnine morate v prvi vrsti kupovati z razumom in ne s čustvi. Bodite previdni, preverite lastništvo, bremena in vsa ostala pravna dejstva, pri tem pa si pomagajte s prijatelji, znanci in nepremičninsko agencijo. Preden nakažete aro ali celo kupnino, se dodobra prepričajte o varnosti nakupa, sicer boste morali po svojo pravico na dolgotrajno in drago sodno pot. Naj vas torej ne premamijo čudovito poletje, vonj borovcev ter razgled na sinje morje, ampak najprej uredite vse pravno-formalno-lastniške zadeve, dogovorite se za najugodnejši kredit in se šele nato prepustite uživanju v zasluženih počitnicah.

* Državljani držav EU lahko kupujejo nepremičnine v vseh državah EU, za nakup nepremičnine zunaj EU pa morate preveriti pogoje in zahteve v državi, kjer nameravate nepremičnino kupiti. Prav tako bodite pozorni na plačila različnih davščin in drugih prispevkov ter seveda na to, da bo celoten pravni posel izpeljan v skladu z veljavno zakonodajo in vsemi predpisi države.
VIR: http://azimut360.si

sreda, 13. september 2017

Furs bo še do konca septembra lovil posameznike, ki na črno oddajajo stanovanja

Vse več Slovencev v turističnih središčih svoja stanovanja oddaja prek platform Airbnb in Booking.com. Samo v Ljubljani se prek platforme Airbnb oddaja več kot 2.000 nepremičnin. "Na črno se jih oddaja zelo veliko, gotovo več kot polovica," ocenjuje Zarja B. Mavec iz nepremičninske agencije Inalbea, ki v imenu lastnikov legalno oddaja stanovanja na omenjeni platformi. 

"Ljudje se zavedajo, da učinkovitega sistema za nadzor ni, zato pa je toliko oddajanja na črno," pravi.

Tiste, ki na črno oddajajo svoja stanovanja, od junija pospešeno išče Finančna uprava RS (Furs). Koliko kršiteljev so odkrili in kakšne globe so jim naložili, bo Furs sporočil oktobra, po koncu akcije. 

Na črno oddaja, ker je legalizacija preveč zapletena


Eden takšnih, ki na črno na platformi Airbnb turistom oddaja svoje stanovanje v Ljubljani, je tudi naš sogovornik.

Kot nam je povedal, se za legalizacijo ni odločil, ker je preprosto preveč zapleteno, stanovanje namreč oddaja le dvakrat ali trikat na leto. Kot pravi, bi državi z veseljem dal delež, če bi bil proces bolj preprost.

"Na črno se na Airbnb oddaja zelo veliko slovenskih nepremičnin, gotovo več kot polovica," ocenjuje Zarja B. Mavec. Foto: Osebni arhiv "Bolj smiselno bi bilo, če bi država od vsake nočitve pobrala 5 ali 10 odstotkov, tako bi se v proračun nateklo veliko denarja, ljudem pa se ne bi bilo treba ukvarjati z nepotrebno birokracijo," pravi naš sogovornik, ki ne želi biti imenovan.

S tem se strinja tudi Zarja B. Mavec, ki pravi, da bi morala biti legalizacija oddajanja prek spletnih platform bolj preprosta predvsem za tiste, ki nepremičnino oddajajo za krajši čas, na primer za tri tedne ali en mesec.

Zarja B. Mavec si želi, da bi se področje čim prej sistemsko uredilo, s tem pa bi se tudi v državno blagajno steklo več denarja. "Dokler ne bo neke sistemske rešitve, bodo ljudje našli načine, kako svoje nepremičnine oddajati na črno kljub grožnjam z globami," še pravi.

Na Fursu so pred časom izdali brošuro o tem, kako lahko fizična oseba legalno odda stanovanje prek AirBnB in drugih platform. 

Dve kršitvi: delo na črno in nedovoljeno oglaševanje

Naš sogovornik in vsi drugi, ki svoje nepremičnine oddajajo na črno, pri tem kršijo dva predpisa. "Če fizične osebe, ki oddajajo nepremičnine v turistični namen, dejavnosti nimajo ustrezno registrirane ali priglašene, gre za delo na črno," pojasnjujejo na Fursu. Če to delo na črno posameznik še oglašuje (npr. na Aribnb), pa gre tudi za nedovoljeno oglaševanje.

Furs nad kršitelje tudi pod krinko

Furs pri nadzoru pregleduje oglase na spletnih straneh, reagira pa tudi na podlagi prijav. Težava pri nadzoru prek portalov Airbnb, Booking.com in drugih je identifikacija oglaševalca in lokacija nepremičnine, pravijo na Fursu. Njihovi nadzorniki tako na omenjenih platformah pogosto pod krinko opravljajo prikrit nakup storitev.

"Po uvedbi postopka nadzornik na razgovor pozove tudi domnevnega kršitelja, ki je dolžan predložiti vse potrebne dokumente, na podlagi katerih se ugotavlja dejansko stanje. Tako npr.: v primeru, da zavezanec poda izjavo, da nepremičnine ne oddaja v najem, lahko Furs poda poizvedbo na elektro podjetja, komunalo …, kjer dobi potrditev o tem, da je stanovanje prazno," pojasnjujejo.

Nadzornik lahko pridobiva podatke tudi na terenu, na licu mesta lahko ugotovi, kdo prebiva v stanovanju, ali pa to izve od sostanovalcev. "Ugotovimo lahko identiteto osebe, ki biva v stanovanju, in od nje pridobimo morebitna pojasnila in dokumente, ki lahko dokazujejo oddajanje nepremičnine," pravijo na Fursu. 

V stanovanje tudi s pomočjo sodišča

Nadzornik iz Fursa lahko vstopi na vsa zemljišča, v objekte, poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in si jih ogleda in pregleda. Za poslovne prostore se šteje tudi stanovanje, ki ga je zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.

Omejitve pa ima nadzornik pri vstopu v stanovanje, ki ni določeno kot sedež dejavnosti, pojasnjujejo na Fursu. Za vstop v zasebno stanovanje nadzornik potrebuje soglasje. Če obstaja sum, da se v tem stanovanju opravlja delo na črno, posameznik pa ne dovoli vstopa, je treba pridobiti odločbo pristojnega sodišča o hišni preiskavi, pravijo na Fursu.

"V nekaj primerih smo od sodišča že pridobili odločbo o hišni preiskavi in v postopku nadzora ugotovili delo na črno ter posamezniku izdali odločbo, s katero se mu je prepovedalo opravljanje dejavnosti ali dela na črno ter izrekli sankcijo," dodajajo.

VIR: Siol.net

torek, 12. september 2017

Čezmejna izvršba

Z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 1896/2006 (v nadaljevanju: Uredba o EPN) je bil uveden prvi »evropski« civilnopravni institut – Evropski plačilni nalog (v nadaljevanju: EPN), ki se uporablja za izterjavo nespornih denarnih zahtevkov v vseh državah članicah EU z izjemo Danske. S tem je bila upnikom dana enostavna in hitra možnost, da za svoje (nesporne) zahtevke pridobijo izvršilni naslov. 
 
EPN se uporablja v civilnih in gospodarskih čezmejnih zadevah za izterjavo denarnih obveznosti, vendar Uredba o EPN določa tudi nekatere izjeme, kot so npr. davčne zadeve, premoženjska razmerja med zakoncema, insolventni postopki ipd. Postopek za izdajo EPN se uvede z vlogo za izdajo EPN, ki jo upnik lahko vloži kot fizična ali pravna oseba, saj zastopanje po pooblaščencu ni obvezno.

Upnik vloži vlogo za izdajo EPN na predpisanem obrazcu, na način, ki je običajen pri pristojnem sodišču. Obrazci se izpolnjujejo na spletni strani (https://e-justice.europa.eu/content_european_payment_order_forms-156-sl.do), ki upniku poleg navodil za izpolnjevanje omogoča tudi, da obrazec izpolni v slovenskem jeziku, nato pa vlogo prevede v jezik države članice EU, v kateri želi vlogo vložiti. Obrazci vsebujejo podatke o strankah in morebitnih pooblaščencih, višino zahtevka in podatke za izračun zakonskih zamudnih obrestih, če jih zahtevamo, navedbo in opis dokazov ter podlago za pristojnost sodišča. Upnik vlogo za izdajo EPN vloži pri sodišču države članice EU, ki je v konkretni zadevi pristojno, podlago za pristojnost sodišča pa mora upnik tudi navesti v vlogi za izdajo EPN. V Sloveniji so za izdajo EPN pristojna okrajna sodišča, za druge države pa nam spletni obrazci samodejno ponudijo pristojno sodišče ali več njih, izmed katerih moramo potem izbrati pravo sodišče (običajno na podlagi bivališča/sedeža dolžnika). Ob vložitvi vloge za izdajo EPN upnika bremeni strošek sodne takse.

Pristojno sodišče izda EPN na podlagi pravilno izpolnjene vloge. Glede na to, da se postopek za izdajo EPN vodi brez udeležbe strank, sodišče tudi ne preverja resničnosti navedenih oziroma priloženih dokazov, ampak zgolj preveri, ali so izpolnjene zahteve iz Uredbe o EPN in ali je zahtevek očitno neutemeljen. V kolikor vloga za izdajo EPN izpolnjuje vse zahteve iz Uredbe o EPN in se zdi, da je zahtevek utemeljen, sodišče izda EPN in ga pošlje nasprotni stranki, tj. dolžniku.

Dolžnik ima 30 dni časa za ugovor proti EPN, ki ga vloži pri sodišču, ki je EPN izdalo, pri čemer ni potrebno navesti ugovornega razloga, ampak zgolj, da dolžnik ugovarja. Sodišče po prejemu ugovora o tem obvesti upnika, postopek pa se ali nadaljuje v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem države, ki je EPN izdala, ali ustavi. Posledica ugovora je odvisna od navedbe v vlogi za izdajo EPN – upnik namreč izjavi, ali želi, da se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje v pravdnem postopku, ali ne. Sodna taksa, odmerjena za nadaljevani pravdni postopek, predstavlja zgolj razliko med že plačano sodno takso ob vložitvi vloge za izdajo EPN in sodno takso, ki se odmeri za vodenje pravdnega postopka. 
 
EPN postane pravnomočen in izvršljiv po preteku 30-dnevnega roka za ugovor, v primeru da dolžnik ugovora ne poda. S tem trenutkom upnik pridobi izvršilni naslov, ki je priznan pred katerim koli sodiščem države članice EU razen na Danskem. Kadar dolžnik tudi po pravnomočnem in izvršljivem EPN ne poravna svoje obveznosti, lahko upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in prične s sodno izterjavo svojih terjatev.

Prednost EPN pred običajnim izvršilnim postopkom je zlasti v primeru nespornih obveznosti, saj dolžnik ne bo motiviran za vložitev ugovora proti EPN, upnik pa bo zaradi tega pridobil »evropski« izvršilni naslov. Izdan EPN izvaja na dolžnika precej večji pritisk od navadnega poziva k plačilu, saj dolžnika sili k določenemu ravnanju. Dolžnik po prejemu EPN ali poda ugovor na EPN in s tem tvega sodni postopek, v katerem bi upnik izkazal obstoj svojih terjatev, ali pa ostane pasiven v svojem ravnanju in upniku omogoči pridobitev pravnomočnega in izvršljivega EPN.
 
VIR: http://bankazapodjetnike.si

ponedeljek, 11. september 2017

13.000 EUR subvencije za zaposlitev starejših

V četrtek, 7.9.2017, je ZRSZ objavili novo javno povabilo Aktivni do upokojitve. Namenjeno je spodbujanju trajnejšega zaposlovanja brezposelnih, starejših od 55 let, iz vse Slovenije. Delodajalci za njihovo zaposlitev s polnim delovnim časom lahko prejmejo subvencijo 13.000 EUR. 


Slovenija je po stopnji delovne aktivnosti starejših (v starosti od 55 do 64 let) na predzadnjem mestu v Evropi. Zato z javnim povabilom spodbujaJo trajnejše zaposlovanje starejših brezposelnih za nedoločen čas oziroma do izpolnitve pogojev za predčasno ali starostno upokojitev. Za ta namen je na voljo 1,43 milijona EUR iz slovenskega proračuna.

Javno povabilo Aktivni do upokojitve se izvaja v okviru istoimenskega programa, v katerega se lahko vključijo osebe, ki so starejše od 55 let in najmanj en mesec prijavljene v evidenci brezposelnih. Pri tem bodo imeli prednost prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost ali denarne socialne pomoči.

Tako bodo omogočili 110 starejšim brezposelnim, da znova postanejo delovno aktivni in se zaposlijo za nedoločen čas oziroma do izpolnitve pogojev za predčasno ali starostno upokojitev. Delodajalci lahko za njihovo zaposlitev s polnim delovnim časom pridobijo subvencijo 13.000 EUR. Za zaposlitev invalida, ki lahko dela le krajši delovni časom od polnega, pa uveljavljajo subvencijo v sorazmerni višini. 
 
Subvencija se izplača v dveh delih: 

  • 10.000 EUR takoj po zaposlitvi, pri čemer je pomembno, da delodajalec ohrani zaposlitev najmanj 24 mesecev;
  • 3.000 EUR po izplačilu plače za 30. mesec zaposlitve, če je delodajalec zaposlitev po 24 mesecih ohranil še za vsaj 6 mesecev, to je skupaj 30 mesecev.

Na javno povabilo lahko kandidirajo delodajalci iz vse Slovenije, ki so pravne ali fizične osebe, vsaj eno leto vpisane v poslovni register Slovenije, in izpolnjujejo še vse druge pogoje za prijavo. Ponudbo za subvencionirano zaposlitev oddajo elektronsko na Portalu za delodajalce, od 13.9.2017 od 10:00 do objave obvestila o zaprtju povabila zaradi porabe sredstev oziroma najdlje do 13.10.2017 do 14:45.

Delodajalci, ki želijo pridobiti subvencijo za zaposlitev, na zavodu najprej objavijo prosto delovno mesto. Nato sledijo predpisanemu postopku izbora kandidatov izmed napotenih brezposelnih. Po zaključenem postopku izbora, ko že imajo izbrane kandidate, oddajo ponudbo na javno povabilo.

Brezposelni dobijo več informacij o možnosti vključitve v program pri osebnih svetovalcih na uradih za delo.

VIR: ZRSZ

petek, 08. september 2017

Subvencija za žensko podjetništvo

Ste brez zaposlitve, imate najmanj višješolsko izobrazbo in zanimivo poslovno idejo? Uresničite jo s pomočjo programa spodbujanja ženskega podjetništva. Po zaključenem podjetniškem usposabljanju lahko pridobite subvencijo za samozaposlitev.
ZRSZ vam ponuja možnost, da pridobite subvencijo za samozaposlitev v višini 5.000 EUR. Gre za enkratno finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev, ki vam pomagajo začeti vašo samostojno dejavnost in uresničiti vašo poslovno idejo. 
 
Subvencijo lahko pridobite po zaključenem podjetniškem usposabljanju. Torej potem, ko uspešno opravite dvomesečno usposabljanje za podjetništvo, na katerega vas napotimo.

Stourni program podjetniškega usposabljanja poteka spomladi in jeseni. Organizira ga javna agencija SPIRIT Slovenija, financira pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Kdo lahko uveljavlja subvencijo?

Subvencijo za samozaposlitev lahko uveljavljate ženske, ki:
  • ste dosegle najmanj višjo strokovno izobrazbo (to pomeni VI. raven izobrazbe ali več),
  • ste bile pred vključitvijo v podjetniško usposabljanje najmanj 3 mesece prijavljene med brezposelnimi,
  • ste prejele certifikat o uspešno zaključenem podjetniškem usposabljanju ter
  • imate zanimivo poslovno idejo, željo, pogoje in možnosti za samozaposlitev. 
 
Kaj še morate izpolnjevati za pridobite subvencije?

Za pridobitev subvencije morate ustrezati tudi naslednjim pogojem:
  • da se samozaposlite v novoustanovljenem poslovnem subjektu na območju Slovenije, za polni delovni čas (oziroma za delovni čas v skladu z izdano odločbo o invalidnosti);
  • da se ne samozaposlite na področjih kmetijstva (primarne kmetijske proizvodnje), ribištva, ribogojstva ali premogovništva (zaradi pravil o pomoči de minimis, po katerih se dodeli subvencija);
  • da v zadnjih 5 letih od nas niste prejele subvencije za samozaposlitev;
  • da v zadnjih 3 letih niste bile vključene v program Podjetno v svet podjetništva;
  • da v zadnjih 12 mesecih niste bile:
             - samostojne podjetnice posameznice (s. p.),
             - osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnost,
             - večinske družbenice gospodarskih družb (z lastniškim deležem 50 % ali več),
             - direktorice oziroma poslovodne osebe (družbenice v družbi z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.), komplementarke v komanditni družbi, edine ali večinske družbenice družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ali ustanoviteljice zavoda). 

Za katere oblike samozaposlitve velja subvencija? 
 
Do subvencije za samozaposlitev je upravičen poslovni subjekt, ki ga ustanovite še v času brezposelnosti, če se v njem samozaposlite kot:
  • direktorica in lastnica ali solastnica v novoustanovljeni gospodarski družbi ali zavodu (zavarovalna podlaga 040 in 112),
  • samostojna podjetnica posameznica – s.p. (zavarovalna podlaga 005) ali
  • oseba, ki z osebnim delom samostojno opravlja dejavnost – na podlagi odločbe pristojnega organa oziroma vpisa v register samostojnih dejavnosti (zavarovalna podlaga 019).
Roki za pridobitev subvencije:
Zaposlitveni načrt za pridobitev subvencije podpišete pri osebnem svetovalcu ali svetovalki po uspešno zaključenem podjetniškem usposabljanju in izdanem certifikatu o uspešnem zaključku.
Poslovni subjekt registrirate po podpisu zaposlitvenega načrta za pridobitev subvencije za samozaposlitev.
Popolno vlogo za subvencijo za samozaposlitev oddate najkasneje v 8 dneh po registrirani samozaposlitvi (to je po registraciji samostojne dejavnosti z vpisom v poslovni oziroma drug predpisan register in prijavi v obvezna socialna zavarovanja).
Samozaposlitev registrirate najkasneje v 90 dneh po izdaji certifikata o uspešno zaključenem podjetniškem usposabljanju.

VIR: ZRSZ

sreda, 06. september 2017

FURS poostreno nad nepredlagatelje obračunov prispevkov za socialno varnost

Finančna uprava RS bo v drugi polovici septembra 2017 izvajala poostrene aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost (v nadaljevanju: REK obrazci) in tako za njih ne plačujejo prispevkov.

Že izvedeni nadzori v zadnjih letih so bistveno pripomogli k večjemu številu oddanih REK obrazcev (v zadnjem letu 15 % manj nepredlagateljev, kot leto poprej). Ker gre za občutljivo področje kršenja temeljnih pravic delavcev in pereč problem vsakega posameznika, ki se v takšni situaciji znajde, bo FURS izvedel še dodatne nadzorne aktivnosti. 
 
Nadzor

Mobilne enote FURS bodo na terenu preverjale ali delodajalci, ki REK obrazcev niso oddali, dejansko tudi niso izplačali plač. Če bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da so zaposleni prejeli plače (oziroma druga izplačila, ki dejansko predstavljajo plačo), prispevki pa niso bili obračunani in plačani, bo FURS zoper te delodajalce uvedel ustrezne postopke. Če pa bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da plače dejansko niso bile izplačane in obveznost predložitev REK obrazca ni nastala, bo FURS informacije o neizplačilu plač posredoval Inšpektoratu RS za delo, ki je pristojen za ukrepanje zoper delodajalce, ki s tem, ko ne izplačajo plače svojim zaposlenim, kršijo Zakon o delovnih razmerjih.

Nepredlagateljem grozi visoka finančna globa ali celo zaporna kazen do treh let 
 
Predvidene globe za neoddajo REK obrazcev ob izplačilu dohodka so od 800 EUR do 30.000 EUR za delodajalca in od 600 EUR do 4.000 EUR za odgovorno osebo.

Neplačevanje prispevkov za socialno varnost pa lahko predstavlja kršitev temeljnih pravic delavcev in se obravnava kot kaznivo dejanje v skladu s 196. členom Kazenskega zakonika. Za to kaznivo dejanje je za odgovorno osebo delodajalca zagrožena zaporna kazen do treh let.

Aktivnosti FURS


FURS nad delodajalci izvaja stalen nadzor v zvezi z obračunavanjem prispevkov za zaposlene. Od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2017 je bilo v 2.086 nadzorih ugotovljenih za več kot 40 mio EUR dodatnih davčnih obveznosti. Z namenom spodbuditi prostovoljno izpolnjevanje obveznosti iz naslova prispevkov pa FURS tudi redno mesečno objavlja seznam delodajalcev, ki ne predlagajo REK obrazca za izplačilo plač, kar poleg nadzora vpliva na zmanjševanje števila delodajalcev, ki prispevkov ne obračunavajo na predpisan način. Od prve javne objave nepredlagateljev leta 2013 pa do danes se je njihovo število zmanjšalo za 23,4 %.
 
VIR: FURS

Kdaj je čas, da svoj s. p. spremenite v d. o. o.?

Vsako uspešno podjetje naj bi se po ustanovitvi razvijalo in raslo. Začetki podjetij so različni, enako velja za njihove pravno-formalne oblike. Podjetniki, ki so v posel spremenili svoj hobi, se na začetku navadno odločijo za tako imenovani popoldanski s. p., enako velja tudi za tiste, ki niso povsem prepričani v uspešnost svojih izdelkov ali storitev. Podobno kot se čez lužo radi pohvalijo s fotografijami garaž, v katerih so postavili temelje današnjih globalnih velikanov, se pri nas klasičen uvod opisa zgodovine podjetja glasi: »Začel je kot majhen samostojni podjetnik v majhni delavnici ali dnevni sobi …« Pozneje popoldanski s. p. zamenjajo z navadnim ali polnim s. p., kjer sami plačujejo tudi vse prispevke, z rastjo in razvojem pa se pri večini podjetij slej ko prej pojavi potreba po še eni koreniti spremembi oblike. 
Vse več zaposlenih, rast prometa, dobička in stroškov, širitev na tuje trge in druge spremembe povzročijo, da s. p. ni več najprimernejša oblika. Kdaj je torej čas in zakaj je pametno s. p. zamenjati za d. o. o.? 
 
Samostojni podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem

Dokler je podjetnik »sam za vse«, dokler ima vse pod nadzorom, njegov promet na letni ravni pa ni (pre)velik, je s. p. prava izbira oblike podjetja, saj omogoča dobro prilagajanje rasti in razvoju podjetja. Z rastjo podjetja pa se začnejo vse bolj kazati prednosti in koristi, ki jih prinaša d. o. o., zato se na neki točki veliko podjetnikov odloči za spremembo s. p. v d. o. o.

Na začetku poslovanja je mnogim podjetnikom težko zbrati potreben ustanovni kapital za d. o. o. (7.500 EUR) in plačevanje polnih prispevkov, saj veliko podjetij nastane iz hobijev ali popoldanskih dejavnosti. Za lažji začetek si zato najprej omislijo popoldanski s. p., katerega dobra lastnost je, da lahko dopoldne še vedno hodijo v službo, popoldne pa se ukvarjajo s svojo dejavnostjo in pri tem plačujejo le del prispevkov. Naslednji korak je polni s. p., za katerega ne potrebujejo osnovnega kapitala, saj za poslovanje odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, obenem pa prosto razpolagajo z vsem denarjem podjetja. To pa je tudi eno tistih dejstev, ki prevesi jeziček na tehtnici v korist d. o. o. Dokler podjetnik dela sam, je pripravljen za svoja poslovna dejanja odgovarjati z vsem svojim premoženjem, ko pa zaposli nekaj ljudi, pa se stvari spremenijo, kajti kot s. p. z vsem svojim premoženjem odgovarja tudi za njihovo delo. Prav tako so tvegane tudi nekatere dejavnosti, kjer lahko hitro pride do težav. Večja škoda, poškodbe, odškodnine in podobno so lahko za samostojnega podjetnika velik udarec. 
 
Kakšne spremembe prinese d. o. o.?

Pomembne razlike so predvsem pri odgovornosti in davkih. Medtem ko samostojni podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem, odgovarja družbenik v gospodarski družbi (d. o. o.) le do višine vloženega kapitala. Prav odgovornost je pogosto tisti razlog, ki samostojnega podjetnika prepriča v spremembo statusa podjetja. S spremembo v d. o. o. se spremenita tudi razpolaganje z denarnimi sredstvi in plačevanje davka. Denar gospodarske družbe je last družbe, družbenik pa z njim ne more prosto razpolagati, pač pa si izplačuje plačo in, če želi, tudi dobiček. Dobiček pri s. p. je obenem tudi plača samostojnega podjetnika, obdavčen pa je po progresivni lestvici. Dobiček gospodarskih družb je obdavčen z enotno davčno stopnjo 19 %, če pa si podjetnik izplača tudi del dobička, mu država odmeri še dodaten davek na izplačani dobiček v višini 25 %. 

 
Lažje do večjega in boljšega kredita


Podjetja, ki želijo ostati konkurenčna, morajo ves čas investirati, pri tem pa pogosto nimajo dovolj lastnih sredstev, predvsem za večje investicije v stroje, opremo in poslovne prostore. Tako se pri rasti prometa in števila zaposlenih kmalu pojavijo potrebe po novih investicijah oziroma financiranju, pri katerih pa banke gospodarskim družbam določijo boljšo kreditno oceno kot samostojnim podjetnikom. Gospodarske družbe imajo tudi večje možnosti za uspeh na različnih razpisih, in tudi to je eden od razlogov, da se ob uspešnem poslovanju in širitvi samostojni podjetniki odločajo za spremembo statusa iz s. p. v d. o. o. 

VIR: poslovni.azimut360.si

torek, 05. september 2017

Nekateri socialni prejemki so se zvišali

S 1. avgustom so se zvišali nekateri socialni prejemki oziroma transferji, so sporočili z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Po novem bo tako višja socialna pomoč (redna in izredna), zvišujeta se pogrebnina in posmrtnina, povečal pa se bo tudi varstveni dodatek.

Kot so pojasnili na pristojnem ministrstvu, so se socialni prejemki zvišali zaradi redne uskladitve na podlagi objavljenega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – junij 2017, ki je določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Število prejemnikov denarne socialne pomoči je trenutno 53.558, varstveni dodatek pa prejema 15.277 oseb.

Socialni prejemki: Denarna socialna pomoč

Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana. Višina denarne socialne pomoči od 1. avgusta 2017 znaša 297,53 evrov (za samsko osebo) ali največ 889,61 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve).
Socialni prejemki: Varstveni dodatek

Varstveni dodatek je namenjen posameznikom in družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

Samska oseba lahko prejme varstveni dodatek, če izpolnjuje zakonsko določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 484,97 evrov (prej 476,87). Če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 484,97 evrov in lastnim dohodkom.

Socialni prejemki: Pogrebnina in posmrtnina

Med socialnimi prejemki, ki so s prvim avgustom višji, sta tudi pogrebnina in posmrtnina. In sicer znesek posmrtnine od 1. avgusta znaša 297,53 evrov, znesek pogrebnine pa 595,06 evrov.

VIR: www.data.si

četrtek, 31. avgust 2017

Študentsko delo: Na kaj morate biti pozorni delodajalci?

Ali v vašem podjetju določena dela opravljajo dijaki ali študenti preko napotnice? Od 1. julija dalje morate študentu oziroma dijaku za uro dela plačati najmanj 4,61 evra bruto (prej 4,53 evra bruto). Študentsko delo se je torej nekoliko podražilo.

Dijaki in študenti ter udeleženci izobraževanja odraslih lahko v času izobraževanja, v skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), pri delodajalcu opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov (t. i. študentsko delo).
 
 Študentsko delo se lahko pri delodajalcu opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Napotnica je torej pravna podlaga za opravljanje tovrstnega dela.
 
Minimalna urna postavka za študentsko delo

Bruto urna postavka za opravljeno študentsko delo je določena na podlagi Odredbe o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del. Od 1. julija 2017 ne sme biti nižja od 4,61 evra. Nova urna postavka velja in se obračunava za študentsko delo, opravljeno po 1. juliju 2017.

Študentsko delo se ne sme opravljati, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v drugem odstavku 13. člena v primeru obstoja elementov delovnega razmerja prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, razen če tako določa zakon. Kršenje te prepovedi ZDR-1 sankcionira kot prekršek. Študentsko delo se torej ne sme opravljati, kadar so podani elementi delovnega razmerja.

Glede na definicijo delovnega razmerja (po ZDR-1) so njegovi bistveni elementi naslednji:
  • prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca,
  • osebno opravljanje dela,
  • opravljanje dela za plačilo,
  • nepretrgano opravljanje dela,
  • opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
V kolikor študent izpolnjuje zgoraj omenjene elemente, ki pomenijo delovno razmerje, ga mora delodajalec zaposliti. Pri tem je pomembna je predvsem začasnost oziroma občasnost dela dijakov in študentov. To je bistven razlikovalni znak v razmerju do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju. Kot poudarjajo na pristojnem ministrstvu, se študentsko delo opravlja za določen krajši čas ali od časa do časa.
 
Delodajalec mora voditi tudi evidenco dejansko opravljenih ur študentskega dela. Seštevek teh ur mora biti enak skupnemu številu opravljenih ur na napotnici, pojasnjujejo na Ministrstvu za delo. Dodajajo še, da delodajalci ne smejo pozabiti na upoštevanje določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti in o odškodninski odgovornosti. Prav tako morajo poskrbeti za varstvo in zdravje pri delu (Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1).
 
Prispevki in dajatve

Študentsko delo je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od te vrste dela pa se prav tako plačujeta koncesijska in dodatna koncesijska dajatev.

Na znesek na napotnici delodajalci plačajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,85 %), prispevek za zdravstveno zavarovanje (6,36 %), prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini (0,53 %), koncesijsko dajatev (16,00 %) in dodatno koncesijsko dajatev (2,00 %). Od zneska na napotnici pa dijak oziroma študent plača prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,5 %).

Prispevke in dajatve od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov obračuna in poravna posrednik ob izvedbi plačila dijaku oziroma študentu.

VIR: www.data.si

sreda, 30. avgust 2017

DDV obravnava provizije pri prodaji »bitcoinov«

Virtualna valuta „bitcoin“ se uporablja predvsem za plačila po internetu med fizičnimi osebami in nekaterimi internetnimi trgovinami, ki to valuto sprejemajo. Ta virtualna valuta nima le enega izdajatelja, ustvarja se neposredno po spletu, s posebnim algoritmom.

Sistem virtualne valute „bitcoin“ zagotavlja anonimno lastništvo in prenose vrednosti „bitcoin“ znotraj omrežja uporabnikov z naslovi „bitcoin“. Naslov „bitcoin“ se lahko primerja s številko bančnega računa. Pri menjavi bitcoinov, torej virtualne valute v običajno (na primer EUR), se zaračunavajo provizije. V zvezi s tem se postavlja vprašanja ali so te provizije za namene DDV oproščene plačila DDV ali ne.

Skladno z 4 d točko 44. člena ZDDV-1 so transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo, oproščene plačila DDV.
Skladno s stališčem FURS, pred 22.10.2015 je veljalo, da provizije, zaračunane za nakup bitcoinov v zameno za evre, ni možno oprostiti v skladu s 4. d) točko 44. člena ZDDV-1, saj »bitcoin« ne predstavlja zakonitega plačilnega sredstva. Provizija za opravljeno storitev menjave je bila tako predmet obdavčitve z DDV, pri čemer pa je FURS že takrat poudaril, da bo v zvezi s tem potekala še razprava na nivoju EU.

Razprava je potekala v okviru zadeve C-264/14 Skatteverket proti Davidu Hedquistu, ko je Sodišče EU odločilo, da je potrebno:
- člen 2(1)c Direktive Sveta 2006/112/ES (v nadaljevanju: Direktiva o DDV) razlagati tako, da štejejo za opravljanje storitev za plačilo tudi transakcije menjave običajnih valut za enote virtualne valute »bitcoin« in obratno, ki se opravljajo proti plačilu zneska, ki ustreza razliki med ceno, po kateri zadevni izvajalec transakcij kupi enote valute, in ceno, po kateri jih proda strankam;
- člen 135(1)(e) Direktive o DDV razlagati tako, da je opravljanje storitev, kot so menjava običajnih valut za enote virtualne valute »bitcoin« in obratno, ki se opravljajo proti plačilu zneska, ki ustreza razliki med ceno, po kateri zadevni izvajalec transakcij kupi enote valute, in ceno, po kateri jih proda strankam, transakcija, ki je v skladu s to določbo oproščena plačila davka na dodano vrednost. 

Skladno z razlago navedenega člena 135(1)(e) Direktive o DDV v zadevi C-264/14 je namen oprostitve finančnih transakcij zlasti ta, da se odpravijo težave, povezane z določitvijo davčne osnove in zneska DDV, ki se lahko odbije v okviru obdavčitve finančnih transakcij. Te težave so lahko v posebnem primeru transakcij kot so transakcije menjave, enake, ne glede na to, ali gre za menjavo tradicionalnih valut, ki so običajno oproščene na podlagi člena 135(1)(e) Direktive o DDV ali menjavo teh valut v virtualne valute, ki čeprav niso zakonito plačilno sredstvo, pomenijo plačilno sredstvo, ki ga sprejmeta stranki določene transakcije.

Virtualna valuta »bitcoin« na podlagi zadevne sodbe predstavlja neposredno plačilno sredstvo med subjekti, ki jo sprejmejo, zato je transakcija menjave v zvezi z njo, ki se šteje za opravljanje storitev za plačilo, oproščena plačila DDV v skladu s 4. d) točko 44. člena ZDDV-1 (člen 135(1)(e) Direktive o DDV).

Posledično je FURS v obvestilu »Obravnava provizije pri prodaji “bitcoinov” po ZDDV-1« zavezance obvestil, da se stališče FURS od 22.10.2015 (ko je bila sprejeta sodba) spreminja, saj so provizije zaračunane pri menjavi virtualne valute »bitcoin« v običajno valuto oproščene plačila DDV skladno s 44. členom ZDDV-1.

VIR: findinfo.si

torek, 29. avgust 2017

Novo vrednotenje nepremičnin predvidoma jeseni 2018


Geodetska uprava RS (Gurs) bo prihodnje leto izvedla novo generalno vrednotenje nepremičnin v državi. Sledila bo določilom novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, če bo ta sprejet do konca letošnjega leta. Vlada ga je sicer že potrdila.

Obvestila o vrednostih nepremičnin po novem sistemu lahko lastniki pričakujejo decembra 2018, pojasnjujejo na Ministrstvu za finance. Lastniki bodo po novem lahko pri določanju vrednosti nepremičnin sodelovali. Najprej pri oblikovanju modelov vrednotenja, nato pa z morebitnim uveljavljanjem posebnih okoliščin, ki jih modeli ne bodo upoštevali.

Vrednotenje nepremičnin po novem sistemu prihodnje leto

Letos septembra bo indeksacija izvedena še na podlagi trenutno veljavnega zakona, nato pa bo prihodnje leto sledilo novo generalno vrednotenje nepremičnin. Po novem sistemu namreč ne bo več vsakoletne indeksacije vrednosti in generalnega vrednotenja na štiri leta. Predvideno je namreč preverjanje modelov za vrednotenje nepremičnin na vsaki dve leti.

V kolikor novi zakon, katerega predlog je vlada že potrdila, ne bo sprejet do konca leta, se bo novo vrednotenje nepremičnin spet opravilo po trenutno veljavnem zakonu. Ta pa ima pomanjkljivosti. Med drugim lastnikom ne omogoča sodelovanja pri vrednotenju, kar pa novi zakon popravlja. 
 
Lastniki naj podatke preverijo čim prej

Na ministrstvu pričakujejo, da bodo lastniki nepremičnin obvestila z novimi pripisanimi vrednostmi prejeli decembra 2018. Kot pojasnjujejo, obvestila ne bodo upravni akti, ampak le informacija lastniku. V njih pa bo med drugim navedeno tudi, kateri organ je pristojen za spreminjanje katerega podatka.

Da bo vrednotenje nepremičnin čim bolj realno, so ključni točni podatki o nepremičnini, ki morajo ustrezati dejanskemu stanju. Zato na finančnem ministrstvu lastnikom svetujejo, naj preverijo podatke v evidencah, za kar pa ni treba čakati na sprejem novega zakona. Podatke lastniki lahko uredijo že sedaj.

Pripisani vrednosti nepremičnine se bo lahko ugovarjalo

V skladu s predlogom zakona bo ugovor zoper pripisano vrednost mogoč z uveljavljanjem posebnih okoliščin. Upravičenost spremembe vrednosti bodo organi presojali ob pomoči posebne strokovne komisije. Upoštevale pa se bodo okoliščine, ki bi pripisano tržno vrednost spremenile za vsaj 20 odstotkov.
 
VIR: www.data.si

ponedeljek, 28. avgust 2017

Novosti pri poročanju o gostih in prenočitvah

AJPES bo v skladu s 15.b členom Zakona o gostinstvu in 2. členom Pravilnika o registru nastanitvenih obratov s 1.12.2017 vzpostavil in upravljal Register nastanitvenih obratov (v nadaljevanju: register), v katerega izvajalci nastanitvene dejavnosti (v nadaljevanju: zavezanci) vpisujejo nastanitvene obrate. Nastanitveni obrati so:

  • gostinski obrati, ki gostom nudijo nastanitev (hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi ter kampi),
  • prostori za goste pri sobodajalcih,
  • kmetije (nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji), ki gostom nudijo nastanitev in marine.

Poročanje o gostih in prenočitvah (eTurizem)Izvajalci nastanitvene dejavnosti bodo v prehodnem obdobju podatke o gostih in prenočitvah (iz knjige gostov), začeli poročati prek spletne aplikacije eTurizem ali prek spletnega servisa AJPES s prvim dnem naslednjega meseca po vpisu v RNO, torej od 1. 1. 2018 dalje.

AJPES bo s 1. 12. 2017 vzpostavil spletno aplikacijo eTurizem za poročanje podatkov o gostih in prenočitvah (iz knjige gostov) za namen vodenja evidence gostov, za namen spremljanja obračuna in plačila turistične takse ter za statistične namene.

Po novem se bodo podatki poročali samo prek spletnega portala AJPES in ne več ločeno Policiji, Statističnemu uradu Republike Slovenije (SURS) in občinam. 

Izvajalci nastanitvene dejavnosti:

dnevno poročajo podatke o gostih in prenočitvah - najpozneje v 12 urah po prihodu gosta,
-  mesečno poročajo statistične podatke - za pretekli mesec.

Vsebina podatkov, ki se bo poročala prek spletnega portala AJPES, je opredeljena v Zakonu o prijavi prebivališča (ZPPreb-1), način in vsebina posredovanja podatkov pa v Pravilniku o prijavi in odjavi gostov.

Zavezanci za poročanjeZavezanci za poročanje so izvajalci nastanitvene dejavnosti (gostitelji oziroma od njih pooblaščene osebe), katerih nastanitveni obrati so vpisani v Register nastanitvenih obratov.

Zavezanci poročajo dnevne in mesečne podatke prek spletne aplikacije eTurizem oziroma spletnega servisa za vsak posamezni nastanitveni obrat, ki ga upravljajo

VIR: Ajpes