sreda, 30. november 2016

Mini delovna reforma: koliko vas bi po novem stala sporazumna odpoved

V okviru spreminjanja delovnopravne zakonodaje se socialni partnerji pravkar pogajajo o spremembah pri sporazumni odpovedi - delodajalec bo namreč delavcu moral plačati nadomestilo za pol leta - bo to ugodneje kot plačilo odpravnine?

Socialni partnerji se bodo do ponedeljka morali dogovoriti o mini delovni reformi, sicer bo ministrica za delo Anja Kopač Mrak na vlado poslala svoje predloge sprememb delovnopravne zakonodaje. Predstavniki gospodarstva oziroma delodajalcev vztrajajo, da se morajo spremeniti vsi trije zakoni (zakon o delovnih razmerjih, zakon o urejanju trga dela, zakon o inšpekciji dela), kar pa sindikatom ne diši najbolj.
Med predlogi mini delovne reforme je predvidena tudi sprememba pri sporazumni prekinitvi delovnega razmerja. S tem naj bi delodajalcem olajšali odpustitev zaposlenega, ki jim pač ni všeč. V predlogu je tako predvideno, da bi pri sporazumni prekinitvi delovnega razmerja delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo (oziroma največ šest mesecev), ki bi ga plačal delodajalec. A ob tem predvidevajo še izjemo, da se delavec in delodajalec dogovorita o možnosti izključitve pravice do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (sporazumna prekinitev, ki izhaja praviloma iz pobude delavca). Sicer se o morebitni odpravnini in odpovednem roku dogovarjata sama.

Torej, če se zaposleni ne bo ujel z ekipo v podjetju, se bo delodajalec z njim po novem lahko dogovoril za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Če bo delavec potem pristal na zavodu za zaposlovanje, bo zavod delodajalcu izdal odločbo in postavil rok 30 dni za plačilo denarnega nadomestila (največ za šest mesecev). A če bi tak zaposleni na zavodu prej kot v šestih mesecih našel novo zaposlitev, trenutni predlog predvideva, da preostali neizplačani denar ostane državi. S tem se delodajalci (in tudi sindikati) ne strinjajo in raje vidijo, da gre ta denar ali nazaj delodajalcu ali pač delavcu – kot nekakšna odpravnina, motivacija za sklenitev sporazumne odpovedi ...

VIR: Finance

torek, 29. november 2016

V 2015 evidentiranih za 2,9 % več podjetij kot v prejšnjem letu

Več podjetij, več oseb, ki delajo, višji prihodek.

V letu 2015 je bilo v Sloveniji evidentiranih 191.863 podjetij. Zaposlovala so 837.454 oseb in ustvarila 95.299 milijonov EUR prihodka. Vrednosti vseh navedenih podatkov so bile višje kot v prejšnjem letu: število podjetij je bilo višje za 2,9 %, število oseb, ki delajo, za 1,2 %, ustvarjeni prihodek pa za 1,8 %. Število podjetij in število oseb, ki delajo, sta se najizraziteje zvišali v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 7,5 % in za 8,2 %), prihodek pa  v  dejavnostih oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 9,7 %).

Največ je samostojnih podjetnikov posameznikov in gospodarskih družb

45,7 % v letu 2015 evidentiranih podjetij so bile pravne osebe, 54,3 % pa fizične osebe. Najštevilnejši med vsemi so bili samostojni podjetniki posamezniki; bilo jih je 48,0 %. Gospodarskih družb je bilo evidentiranih 31,8 %, med temi so prevladovale družbe z omejeno odgovornostjo. Preostalo so bile druge pravne osebe (13,9 %) in druge fizične osebe (6,3 %).

Med MSP največ podjetij v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, med velikimi pa v predelovalnih dejavnostih

Skoraj vsa podjetja v Sloveniji so bila majhna in srednje velika podjetja (MSP); bilo jih je 99,8 %. Največ MSP se je uvrščalo v strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (16,6 %), sledila so podjetja v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (14,2 %) in podjetja v drugih dejavnostih (11,0 %). Med majhnim številom velikih podjetij so prevladovala podjetja v predelovalnih dejavnostih (teh je bilo 32,5 %), sledila so podjetja v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (10,7 %) ter podjetja v dejavnosti javne uprave, obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti (10,4 %).   

VIR: SURS

ponedeljek, 28. november 2016

Voda = sVOboDA


Pitna voda za vse državljane Slovenije je postala ustavna pravica. Leto dni po ustanovitvi Civilne iniciative za Slovenijo in svobodo, natančneje 17. novembra 2016, je Državni zbor z 64 glasovi za in nobenim proti vnesel pravico do pitne vode v Ustavo RS. Za sprejem ustavnega zakona je bila potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev, torej najmanj 60 glasov.

Slovenija s tem poleg Slovaške postaja druga država EU, ki zagotavlja pravico do vode na najvišji ravni. Odločitev poslancev pozitivno odmeva.

V skladu z ustavnim zakonom bo v ustavo vnešen nov 70.a člen, ki določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

V ustavi bo odslej zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

Premier Miro Cerar je medtem v DZ poudaril, da to, da lahko v Sloveniji skorajda povsod pijemo vodo iz pipe, ni samoumevno. "Gre za velik slovenski privilegij, ki ga moramo ohraniti ne samo za nas, ampak tudi za naše prihajajoče generacije," je dejal.

Na dan sprejema v Ustavo je dr. Šoltes na svoji internetni strani objavil: »Vpis pravice do vode v slovensko ustavo končno postaja realnost. To je izjemno dragocena naložba v našo prihodnost, s katero bomo pokazali, da razumemo in spoštujemo pomen te edinstvene naravne danosti, od katere sta odvisna tudi razvoj in blaginja naše države. Močno upam, da te zelo dobre poteze ne bodo preglasila investicijska sodišča v transatlantskih sporazumih, ki ne skrivajo svojih apetitov po naravnih virih.«



A ustava ni vsemogočna, kar člani civilne iniciative v svoji akciji, znani tudi pod imenom Voda = sVOboDA še kako poudarjajo. Pravijo, da zagotavlja sicer najvišje pravno varstvo, a se lahko ob kriznih časih spremeni. Najvišje varstvo naših voda bomo dosegli le s popolnim razumevanjem vsakogar od nas, da kako pomembna je voda za naše preživetje, razvoj in suverenost. Šele s pravo miselnostjo bomo primerno ravnali s pitno vodo, in nam vodnih virov in upravljanja z vodami ne bo mogel nihče vzeti, ne glede na pritiske ali krizne čase.

Vir: 24ur,  http://voda.svoboda.si

petek, 25. november 2016

Odkup zapadlih terjatev

Odkup zapadlih terjatev se uporablja za terjatve, katerih zapadlost običajno ne presega 90 dni. Pri nekaterih terjatvah je možen tudi direkten odkup, saj njihova zamuda ni posledica slabega poslovanja, ampak pomanjkanja obratnih sredstev. V kolikor slednje ni mogoče, obstaja tudi možnost odkupa preko verižne kompenzacije, kjer podjetje, ki se ukvarja z odkupom terjatev, za vas poišče verigo preko kupcev vašega dolžnika.

Kako poteka odkup zapadlih terjatev?
 
Po opravljenem poslu vaši stranki izdate račun, ki ga posredujete na vpogled podjetju, ki se ukvarja z odkupom terjatev 
  1. Račun pregledajo in vam pripravijo odkupno dokumentacijo, ki jo podpišejo vsi udeleženi. 
  2. V nekaj dneh po podpisu sodelovanja vam poplačajo odkupljen račun, zmanjšan za dogovorjeno provizijo.
5 razlogov ZA odkup zapadlih terjatev

Takojšnje poplačilo odprtih terjatev brez čakanja – po podpisu odkupne dokumentacije vam v nekaj dneh nakažejo znesek zapadlih terjatev, zmanjšan za dogovorjeno provizijo.

Zmanjšanje tveganj poslovanja – odkup zapadlih terjatev vam omogoča, da vse skrbi prepustite strokovnjakom in se lahko nemoteno posvečate svojemu tekočemu poslovanju.

Izogib neuspešni izterjavi – več časa kot preteče od zapadlosti računa, manjša je možnost, da boste dolg uspešno izterjali, zato vam odkup zapadlih terjatev omogoča, da se tovrstnim tveganjem neplačil učinkovito izognete.

Znižanje stroškov poslovanja – odkup zapadlih terjatev poskrbi, da se izognete stroškom sodnih taks, izvršiteljev, cenilcev ipd. ter na vaš račun nemudoma prejmete glavnino sredstev.

Premišljeno upravljanje s terjatvami – v poslovnem svetu je najpomembneje, da znate učinkovito upravljati s financami tudi v primeru, ko pride do težav, zato je odkup zapadlih terjatev optimalna izbira. 

Za koga je odkup zapadlih terjatev prava izbira?Odkup zapadlih terjatev je primeren za podjetja, ki imajo za svoje kupce dolge plačilne roke, ter za vse, ki želijo občasno financirati svoje poslovanje na podlagi bonitetno ustreznih terjatev. Na ta način lahko hitro in učinkovito pridete do sredstev na vašem poslovnem računu in si zagotovite nemoten finančni pretok brez dolgotrajnega čakanja na prilive.

VIR: http://www.achilles.si/

četrtek, 24. november 2016

Ste slišali za nove predloge, ki obetajo spremembe na trgu dela?

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v javno razpravo poslalo predloge, ki obetajo spremembe na trgu dela.


Želijo sprejeti ukrepe, ki bodo omogočali: 
  • lažje odločanje delodajalcev za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,  
  • večjo socialno varnost zaposlenih ob prenehanju delovnega razmerja terspremembe na trgu dela  
  • učinkovitejše ukrepanje Inšpektorata RS za delo in večjo pravno varnost zaposlenih v primerih, ko gre za opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega razmerja ob podanih elementih delovnega razmerja.
Za večjo vključenost delovno spodobnih državljanov na trg dela si želijo: 
  • Povečati učinkovitosti aktivacije vseh brezposelnih oseb, 
  • intenzivnejše iskanje nove zaposlitve že v času odpovednega roka. 

1. Lažje odločanje delodajalcev za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas

Predvidena je redefinicija odpovednega razloga nesposobnosti; ta bi po novem za opravljanje dela zajemal tudi ravnanje delavca, ki mora biti objektivizirano in vplivati na nezmožnost nadaljevanja delovnega procesa.

2. Večja socialno varnost zaposlenih ob prenehanju delovnega razmerja

V primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja bi delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo oziroma najdaljšem trajanju šest mesecev, ki bi ga plačal delodajalec.

V primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja pa bi se dodaja izjema, da se delavec in delodajalec dogovorita o možnosti izključitve pravice do prejemanja nadomestila, s čimer bi se institut sporazumne prekinitve ohranil.

3. Učinkovitejše ukrepanje Inšpektorata RS za delo in večja pravna varnost zaposlenih na podlagi civilnih pogodb

Predlagajo dodaten ukrep inšpektorja, kadar se delo ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa bi se moralo. Ta bo lahko izdal tudi odredbo, na podlagi katere mora delodajalec delavcu ponuditi ustrezno pogodbo o zaposlitvi.

Nadalje predlagajo povišanje glob za kršitve prepovedi dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja, in uvedba sankcije za posameznika, ki je delo opravljal v nasprotju z zakonom.

V primeru spora o obstoju delovnega razmerja mora delodajalec dokazati, da niso bili podani vsi elementi delovnega razmerja.

4. Povečanje učinkovitosti aktivacije vseh brezposelnih oseb

Že zdaj velja, da prva kršitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve predvideva izbris iz evidence brezposelnih oseb. V predlogu spremembe je ob prvi kršitvi predvideno znižanje denarnega nadomestila za 30 odstotkov, sankcija v obliki izbrisa pa se bo brezposelni osebi izrekla ob drugi kršitvi ene izmed obveznosti.

Uvedba spodbude za zaposlitev nižje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila, ki bodo v primeru zaposlitve pred iztekom pravice do denarnega nadomestila, za čas do izteka pravice upravičene do dodatka k plači v višini 20 odstotkov zadnjega izplačanega denarnega nadomestila.

5. Intenzivnejše iskanje nove zaposlitve že v času odpovednega roka

Delavec, ki mu teče odpovedni rok po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, se bo po predlogu moral najkasneje v treh dneh po vročeni odpovedi prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve.

V primeru, da delavec te obveznosti ne bo spoštoval, se mu bo denarno nadomestilo za prve tri mesece upravičenosti odmerilo zgolj v višini 60 odstotkov od osnove (sicer to znaša 80 odstotkov od osnove).

Predlog je tudi, da se delavcu za dneve dogovorjene odsotnosti z dela zaradi vključevanja v ukrepe na področju trga dela pravica do denarnega nadomestila ne bi več skrajšala, delodajalci pa ne bi bili več upravičeni do povrnitve stroškov s strani ZRSZ.

VIR: www.data.si

sreda, 23. november 2016

Motivacija – gonilo do poslovnega uspeha

Zakaj  nekdo za nekaj motiviran, drugi pa ne, oziroma bolj natančno, kje leži razlog, da le peščica ljudi stopi iz cone udobja. Torej skrivnost naj bi bila v motivaciji, ključno vprašanje pa je, od česa je ta motivacija odvisna.

Beseda motivacija izhaja iz besede motiv (latinsko movere), kar pomeni gibati se. Motivacija pomeni  gibanje, smoter oziroma vodilo. Motivacija v psihološkem smislu, torej motiv, ki  povzroča vztrajno kontinuirano  delovanje, da oseba doseže cilj, tudi če naleti na ovire.

1.Primarni motivi, to so motivi, ki omogočajo človeku preživetje.
Daleč največji motiv pri človeku je preživetje, ki je tudi primarni in univerzalni motiv. V sklop preživetja spadajo potrebe po vodi in hrani, potrebe po izločanju, fizični celovitosti ter potrebe po spanju in počitku. Bolj kot je ogroženo človekovo življenje, bolj se je posameznik pripravljen odreči moralnim zadržkom ter več energije je sposoben zbrati. To dokazujejo ljudje v vojnah, finančnih stiskah itn. Se pravi, bolj kot bo ogroženo naše življenje, bolj bomo motivirani, da bomo preživeli.
Takoj za preživetjem imamo drugo najmočnejšo silno, ki jo pozna človek, to je spolna energija. Sicer ne v vseh obdobjih življenja, ampak gledano na splošno, je reprodukcija drugi daleč največji motiv v življenju. Mati narava je poskrbela, da posamezna življenjska vrsta naredi prav vse, da se ohrani. Pri tem se je seveda še zelo poigrala in tako poznamo tudi zaljubljenost, ljubezen in druga čustva, ki nas nagonsko pripeljejo do končnega cilja.

2.Potem pa poznamo še sekundarne motive, ki pa so interesi, stališča in navade oz. vrednote.
Navada je železna srajca pravi stari pregovor in določene navade nas močno hromijo, da smo ustrezno motivirani, situacija pa je lahko seveda tudi obratna. Enako velja za stališča.

Abraham Maslow je potrebe razdelil še bolj natančno v sklopu svoje Maslowe hierarhije potreb. Na dnu piramide naj bi bile najprej fiziološke potrebe, nato sledijo potrebe po varnosti, nato potrebe po pripadnosti in ljubezni, nato potrebe po ugledu in samospoštovanju ter na koncu samoaktualizacija, ki naj bi predstavljala tisto resnično udejstvovanje sebe in ralizacijo lastnega poslanstva.

Abraham Maslow je prav tako trdil, da dokler ne zadovoljimo določene ravni potreb, niti ne poskušamo zadovoljiti potreb, ki so na višji ravni. To naj bi načeloma tudi držalo, vendar pa je Viktor Frankl dokazal, da v ekstremnih situacijah to ne velja in da posameznik lahko preskakuje.

Odličen mehanizem, če se želimo motivirati je, da za določeno stvar napišemo vse užitke, ki nam prinaša, če jo bomo naredili ter vso bolečino, ki jo bomo morali prenašati, če tega ne naredimo. Pred tem pa se moramo seveda tudi vprašati, katere so naše vrednote v življenju, torej kaj nam je pomembno. Brez pravega sistema vrednot, bomo tudi težko ustrezno motivirani.

Pomembno dejstvo, ki ga moramo pri uporabi tega sistema upoštevati je, da se motivatorji (korenček in palica) delijo tudi na zunanje in notranje. Zunanji motivi se nahajajo zunaj nas, to so na primer določena materialna nagrada ali stvar, ki si jo zelo želimo. Notranji motiv pa je nekaj znotraj nas in predstavlja notranjo nagrado, ki je lahko samozavest, dobro počutje, itn..



V kontekstu nagrade (doseženega cilja) pa obstaja še ena zanimivost, ki je povezana predvsem z našo samopodobo in posledično tudi z motivacijo. Če si predstavljate, da vsa direktor naslednji mesec plača dvakrat več, kot vas je plačal prejšnji mesec, se boste verjetno nasmejali. Sedaj pa si predstavljajte, da vas plača desetkrat več vsak mesec. Verjetno ne boste bolj motivirani in čutili pozitivno energijo, vendar bo v vas nek čuden občutek (upam, da ne), da si pa tega ne zaslužite, oziroma da to pa že ni mogoče. Torej, motivacija je povezana tudi s tem, kakšna je naša samopodoba ter koliko mislimo, da si zaslužimo. Če se psihološko ustavimo ne neki točki, ne bomo več motivirani, da bi se borili za še višje cilje. Velikost cilja in s tem motivacije je odvisna tudi od naše samopodobe.

Zanimiva pa je tudi Frommova motivacijska teorija, ki je povezana predvsem z delom posameznika. Eric Fromm je v svojih raziskavah ugotavljal, zakaj ljudje delajo. Prišel je do zaključka, da ljudje delajo ali zato, ker bi nekaj radi imeli – nabiranje materialnih dobrin (zunanji motiv) ali pa zato, ker bi nekaj radi bili – težnja po družbenem ugledu (notranji motiv). Po njegovem naj bi se nekateri ljudje bolj nagibali k eni strani, drugi pa k drugi, torej gre za dve skrajnosti na isti lestvici.

Sedaj pa še tisto končno vprašanje, kaj lahko naredimo, da smo bolj motivirani?
Odgovor je seveda preprost, to narediti pa je nekoliko težje. Bistveno je predvsem poznavanje samega sebe, torej kaj je naša vizija, kakšni so naši cilji ter kakšne so naše vrednote.
Ko se dodobra analiziramo oziroma spoznamo, pa je optimalno, da izdelamo nek sistem, kako se bomo najbolje motivirali.

Vir: Blaž Kos

torek, 22. november 2016

Kdaj postati DDV zavezanec


Davčni zavezanec mora predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV, če je verjetno, da bo v zadnjih 12 mesecih presegel 50.000 evrov obdavčljivega prometa.

Davčni zavezanec se lahko odloči, da se bo identificiral za namene DDV, čeprav vrednost njegovega obdavčljivega prometa verjetno ne bo presegla 50.000 eurov, vendar mora v tem primeru svojo izbiro uporabljati najmanj 60 mesecev.

Za prostovoljno vključitev v sistem DDV se lahko odloči tudi davčni zavezanec, član kmečkega gospodinjstva, čeprav katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 evrov. Svojo izbiro mora uporabljati najmanj 60 mesecev.

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora predložiti tudi davčni zavezanec, ki opravlja storitve, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES plačati DDV izključno prejemnik storitve in davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Republike Slovenije opravijo storitve, za katere je dolžan plačati DDV.

Davčni zavezanec, ki opravlja le dobave blaga ali storitev, za katere nima pravice do odbitka DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, in ki opravljata pridobitve blaga znotraj Unije, morata pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je verjetno, da bo skupni znesek pridobitev v tekočem letu presegel 10.000 eurov.

Pravna ali fizična oseba se lahko identificira za namene DDV že s prvimi navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti (npr. pripravljalna dela, prva nabava blaga, nakup opreme itd.). Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu organu predloži pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.

Davčnega zavezanca se na podlagi predloženega zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV identificira za namene DDV (davčni zavezanec pridobi identifikacijsko številko za DDV, ki je sestavljena iz davčne številke in predpone SI).

Davčni zavezanec mora predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki.

Obrazec s predpisanimi dokumenti lahko davčni zavezanec z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila predloži tudi neposredno po sistemu e-VEM ali na točkah vse na enem mestu (točke VEM).

Priloge k vlogi
Pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd..

petek, 18. november 2016

Zvišanje splošne stopnje davka in ostale novosti

V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 68/16 z dne 4. 11. 2016, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (novela ZDDPO-2N), ki prinaša naslednje novosti na področju davka od dohodkov pravnih oseb.

Zvišanje splošne stopnje davka
Splošna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, določena v 60. členu ZDDPO-2, se zvišuje iz 17 % na 19 %.

Ukinitev olajšave za donacije političnim strankam
V okviru ureditve olajšav za donacije v 59. členu ZDDPO-2 se ukinja olajšava za donacije političnim strankam, in sicer zaradi uskladitve davčne obravnave donacij z matično zakonodajo, ki ureja politične stranke in njihovo financiranje, ki ne dovoljuje financiranja političnih strank s strani pravnih oseb. 

Spremembe ugodnosti v zvezi z družbami tveganega kapitala in naložbami v družbe tveganega kapitala
S črtanjem določbe četrtega odstavka 61. člena ZDDPO-2 se ukinja posebna (ničelna) stopnja obdavčitve za družbe tveganega kapitala.
Poleg tega se za zavezance, ki so času veljavnosti sheme državne pomoči za tvegan kapital vstopili v to shemo, z dopolnitvijo šestega odstavka 25. člena ZDDPO-2 ureja prehodni režim za izvzem dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev v družbah tveganega kapitala. Do dne ustrezne odobritve nove sheme državne pomoči za tvegan kapital lahko zavezanci, ki so pridobili oziroma imajo lastniški delež v družbah tveganega kapitala, ugodnost izvzema dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev v družbah tveganega kapitala uveljavljajo do prenehanja sheme zanje oziroma prenehanja zavezanca ali same družbe tveganega kapitala.


Navedene spremembe so vezane na prenehanje veljavnosti Smernic Skupnosti o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega kapitala v mala in srednje velika podjetja, zaradi česar tudi pomoči po shemi za ukrepe tveganega kapitala niso več dovoljene.

Amortizacija dobrega imena
Ureditev amortizacije za davčne namene je dopolnjena z določbo novega osmega odstavka v 33. členu ZDDPO-2, da se amortizacija dobrega imena ne prizna kot odhodek, četudi je po računovodskih pravnih podlagah obračunana za poslovne namene.

Odhodki iz naslova amortizacije dobrega imena za davčne namene tako niso priznani niti uporabnikom SRS niti uporabnikom MSRP, odhodki iz naslova prevrednotenja zaradi oslabitve dobrega imena pa ostajajo davčno priznani tako za uporabnike SRS kot MSRP, v skladu s 23. členom ZDDPO-2.

Začetek veljavnosti in uporabe sprememb na podlagi novele ZDDPO-2N
Spremembe na podlagi novele ZDDPO-2N začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo 1. januarja 2017.

Novosti na podlagi novele ZDavP-2J
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (novela ZDavP-2J), ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/16 z dne 7. 10. 2016, prinaša na področju davka od dohodkov pravnih oseb spremembo prvega odstavka 374. člena ZDavP-2. Sprememba je glede roka za plačilo davčnega odtegljaja po ZDDPO-2, in sicer lahko plačnik davka davčno obveznost plača v petih dneh od izplačila dohodka. Navedena sprememba se začne uporabljati 1. januarja 2017.

VIR: FURS

četrtek, 17. november 2016

Lažni finančni inšpektor?

Finančna uprava RS (FURS) je v zadnjih dneh zaznala kar dva poskusa goljufive poslovne prakse: sumljive pisne ponudbe ter novo obliko sumljivih telefonskih klicev.

FURS je najprej zaznal sumljive pisne ponudbe slovenskega podjetja, ki davčnim dolžnikom pošilja zavajajoče ponudbe za razrešitev njihove situacije ter novo obliko sumljivih telefonskih klicev, v katerih se osebe lažno predstavljajo za uradne uslužbence FURS-a in obljubljajo visoke denarne zneske proti vnaprejšnjemu plačilu na roke.

Sumljive pisne ponudbe 
 
Podjetje iz Ljubljane ponudbe davčnim dolžnikom, ki so javno objavljeni na straneh FURS-a, pošilja po pošti in za vnaprejšnje plačilo 100 evrov obljublja ustavitev izvršbe. FURS opozarja, da gre za zavajajočo ponudbo in poziva davčne zavezance k previdnosti.
V tej ponudbi jim družba namreč ponuja pripravo ugovora zoper upnika Republiko Slovenijo in nadalje navaja, da država naj ne bi mogla biti upnik na podlagi zakona. Obljublja, da ugovor lahko napišejo tudi, če je sicer rok za ugovor že potekel. FURS ob tem poudarja in opozarja zavezance, da v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku velja, da vložena pritožba zoper sklep o izvršbi, ne zadrži izvršitve. Še posebej to velja v primeru, če je rok za pritožbo že potekel.
Po mnenju FURS-a gre v primeru ponudb omenjene družbe za zavajanje zavezancev in poskus goljufije. Zato FURS zavezance, ki so prejeli tovrstne ponudbe opozarja, naj bodo zelo previdni in naj ne nasedajo zavajajočim obljubam iz ponudbe.
Finančna uprava RS je v zadnjih dneh zaznala kar dva poskusa goljufive poslovne prakse.

Sumljivi klici
 
Na FURS so bili obveščeni o sumljivih klicih, ki jih prejemajo zavezanci. Klicatelji se predstavljajo kot zaposleni na davčni upravi. Zavezancem za vnaprejšnje plačilo določenega zneska, ki naj bi bil davek, obljubljajo naknadno kar 10 krat večji znesek. Po ta začetni denar pa želijo priti kar k zavezancem domov.
Gre za obliko telefonskih prevar, kjer goljufi obljubljajo visoke zneske denarja, do katerih naj bi zavezanci prišli le, če vnaprej plačajo določen znesek ali posredujejo svoje bančne podatke.
FURS zavezancem svetuje naj bodo previdni pri komunikaciji z neznanimi osebami, tudi kadar se izdajajo za uradne osebe in naj ne nasedajo lažnim obljubam o visokih dobičkih.

Nad goljufive poslovne prakse pristojni organi
 
FURS bo vse omenjene informacije in dokazila posredovala v reševanje in ukrepanje pristojnim organom.


VIR: www.data.si

sreda, 16. november 2016

Timsko delo

Timsko delo je temeljna oblika dela pri izvajanju aktivnosti projekta, pri čemer se timsko delo razlikuje od dela v skupini. Pri slednjem neko nalogo namreč razdelimo na več delov in vsak član skupine samostojno izvede del naloge. Pri timskem delu pa vsak član tima s svojim prispevkom sodeluje pri izvedbi skupne naloge (posamezne aktivnosti, celotnega projekta). Projektni tim ima skupen cilj, zato naj bi delo potekalo z veliko sodelovanja in v močnem “timskem duhu”.




Timsko delo prinaša ker nekaj prednosti v primerjavi z delom skupine ali posameznikov. Avtorji največkrat omenjajo sinergijo učinkov – zaradi sodelovanja in medsebojne pomoči je učinek dela tima večji od seštevka učinkov posameznikov; slovenski pregovor, ki pravi »več glav več ve«, še posebno velja za time – člani skupine se učijo drug od drugega, izmenjavajo izkušnje in znanje, zato skozi diskusijo “razvijejo” učinkovitejše načine izvajanja aktivnosti ter kakovostnejše rešitve oziroma končne proizvode projekta. Prednost je tudi v skupnem reševanju problemov, kar prinese osvetlitev problema z več možnih vidikov. Timsko delo povečuje inovativnosti in kreativnosti ter samozavest posameznikov, ki se učijo pri skupnem iskanju idej in rešitev. 

Ocena timskega dela
Ocena timskega dela po YounguVir: Young, 2007

Seveda se tim »ne zgodi« sam od sebe, ampak ga je potrebno ustvariti, kar je ena od najpomembnejših nalog managerja projekta (ki je tudi vodja tima). V literaturi najdemo mnogo ovir timskega dela (odgovornosti in pristojnosti, neenakomerna obremenitev ljudi, nesporazumi in slaba komunikacija, nezaupanje med člani tima, medosebni konflikti, nepovezanost osebnih ciljev s cilji projekta, ipd.), zato je najpomembnejša naloga vodje tima (managerja projekta), da te ovire zazna in jih odpravi. Člani tima se morajo poistovetiti s projektom, da boljše izkoristijo svoje znanje in tako dosežejo cilje projekta. V nasprotnem primeru so le skupina posameznikov z različnimi znanji, ki raje tekmujejo, kot da bi sodelovali.

Seveda stroka ponuja kar nekaj nasvetov, kako iz skupine čim prej narediti tim. Večino dela naj bi vsekakor opravil manager projekta, lahko pa si pomaga tudi z zunanjimi strokovnjaki. V sklopu tima mora poskrbeti za ustrezno komuniciranje (s svojim zgledom), pri čemer naj bi spodbujal pogovore o sodelovanju med člani tima in o problemih pri tem. Nekateri avtorji pa priporočajo tudi skupno opredelitev pravil delovanja tima na začetku projekta… Poleg raznih treningov timskega dela v predavalnicah, so v novejšem času zelo popularne »team building« delavnice izven podjetja – v adrenalinskih parkih, šolah preživetja v naravi, jadranju… Poanta je v seveda v bolj sproščenem skupnem druženju, kjer se člani tima bolje spoznajo in medsebojno (prijateljsko) povežejo, kar posledično zagotovi več sodelovanja pri delu na projektu.

VIR: https://projektni-management.si

torek, 15. november 2016

Napake pri e vročanju FURSa



FURS ugotavlja, da beleži povečan obseg telefonskih klicev in prejete elektronske pošte zaradi težav zavezancev pri prevzemanju elektronsko vročenih dokumentov, ki zahtevajo osebno vročitev (eVročanje-OsDok).
Prosijo, da preden se zavezanci obrnemo na podporo, sami preverimo ali smo pravilno uredili pravice in ustrezno določili pooblaščenca za vročanje:

Najpogostejše napake, ki onemogočajo vpogled v elektronsko vročene dokumente so sledeče:

1. Pooblaščenec za vročanje je bil določen potem, ko je zavezanec že prejel elektronsko vročen dokument.
V takem primeru je treba počakati do izteka 15 dnevnega roka, da nastopi fikcija vročitve. Zavezanec po potrebi določi pooblaščenca za vročanje (pooblastilo bo veljalo za bodoče vročitve) ali pridobi digitalno potrdilo izdano na pravno osebo in uredi notranja pooblastila.

2. Fizične osebe z dejavnostjo, ki vstopajo v portal eDavki z digitalnim potrdilom, ki je izdano na fizično osebo nimajo ustreznih pooblastil.
Fizične osebe z dejavnostjo smiselno pooblastijo sebe kot fizično osebo, pridobijo digitalno potrdilo za svojo dejavnost ali pooblastijo drugega pooblaščenca za vročanje.

3. Zavezanec je določil pooblaščenca za vročanje, ki nima urejenega dostopa do portala eDavki (npr. pooblaščena je bila fizična oseba, ki dostopa do portala eDavki z digitalnim potrdilom izdanim na pravno osebo, do svojega profila v portalu eDavki pa nima dostopa).
Zavezancem, ki imajo urejena notranja pooblastila ni treba določiti pooblaščenca za vročanje. Osebne vročene dokumente lahko prevzamejo z ureditvijo notranjih pooblastil (eVrocanje-OsDok, Osebni dokument in eVrocanje-Vrocilnica, Vročilnica).

4. Splošno obvestilo, ki se sedaj vroča fizičnim osebam z dejavnostjo je upoštevalo stanje pooblaščenca za vročanje na dan 26.10.2016 in večina zavezancev na ta dan ni imela urejenega pooblaščenca za vročanje (glej točko 1.)

5. Do sedaj so se dokumenti (opomini in poboti) vročali navadno (zavezanci so lahko odprli dokumente preko notranjega in tudi zunanjega pooblastila).
Dokumente, ki zahtevajo osebno vročitev lahko prevzamejo le zavezanci, ki imajo urejena notranja pooblastila ali pooblaščenci za vročanje z ustrezno urejenim dostopom do portala eDavki.

6. Zaradi težav, ki jih imajo zavezanci pri odpiranju poskusno vročenih dokumentov, smo poskusno vročanje do nadaljnjega ustavili.

V pomoč pri reševanju težav so nam lahko primeri za določitev pooblaščenca za vročanje, ki so navedeni v dokumentu Pooblaščenec za vročanje.

Vir:edavki/obvestila

petek, 11. november 2016

Znam obvladovati stres na delovnem mestu?


Definicij kaj je stres je veliko.

Življenje nas vedno znova postavlja v neprijetne, neznane in nepredvidljive situacije, s katerimi se moramo kot posamezniki soočati. Delovno mesto je takih situacij polno.

Stresogeni dejavniki so lahko situacija, posameznik, objekt ali izziv, ki  povzročijo ali izzovejo stanje stresa.
Stresogeni dejavnik je lahko duševna obremenitev, časovna stiska, spor na delovnem mestu, bolezen, poškodba telesa, neprijetna novica ali samo lakota.

Stresogenim dejavnikom se ne moremo izogniti lahko pa uspešno upravljamo z njimi.

Kakšne načine lahko uberemo?

1.JEJTE ZAJTRK
Zagotovo se zavedate, da se sprostitev začne, še preden sploh stopite v stavbo svojega delovnega okolja. Pomembno je, da jutro začnete počasi in dovolj zgodaj. Zajtrk vas tako prisili, da se umirite, si vzamete čas, da pojeste in tako bolj mirno začnete svoj dan.

2.NAJ BO OKOLJE PRIJETNO - POSPRAVITE 
Ena od pomembnih stvari je tudi privlačnost prostora, v katerem delate. Pospravite svojo pisarno ali pa samo mizo. Brez odvečnih papirjev, nepotrebnih predmetov, razmetanih kulijev, izrezkov, ki jih nikdar ne boste uporabili, nepospravljene skodelice kave, raztresenih vizitk, krem za roke in drugih stvari, ki bodisi niso potrebne bodisi lahko ležijo v predalu, od koder jih potegnete po potrebi. Študije dokazujejo, da nadrejeni raje dodelijo napredovanje ljudem, ki so urejeni in organizirani, sodba o tem pa mnogokrat sloni na podlagi vašega delovnega okolja. Hkrati nepospravljena miza znižuje vašo koncentracijo, saj naj bi v idealnem scenariju na vaši mizi ležali le papirji, povezani s trenutno nalogo, ki jo rešujete v dani uri. Vse to velja tudi za namizje na računalniku.

3.INVESTIRAJTE V DOBER STOL
Če veliko časa presedite, je nujno potrebna oprema za vas tudi kvaliteten stol, ki bo vaši hrbtenici nudil kar najboljši položaj in podporo. Če na stolu pred računalnikom preživite osem ur dnevno, je to štirideset ur na teden, 160 ur na mesec in prav zlahka tretjina vašega življenja.

4.PIJTE DOVOLJ VODE
To navodilo se pravzaprav drži vsakega koščka našega življenja. Če ne poskrbimo za hidriranje telesa, postanemo razdražljivi, težje se skoncentriramo, misli nam uhajajo, slabo se počutimo in verjetno ni potrebno preveč opozarjati na to, da s tem tudi povečujemo stres na delovnem mestu. Priskrbite si plastično stekleničko, ki jo lahko večkrat napolnite in po njej tudi merite količino vode, ki jo dnevno vnesete v telo.

5.VZEMITE SI ČAS ZA KOSILO
Ne grickajte čipsa in ne goltajte nečesa, kar ste našli v avtomatu pri dvigalu. Vzemite si čas, da pojeste svoj obrok v miru in brez vmesnega škiljenja v računalnik med elektronsko pošto. Jejte v miru, žvečite v miru, vzemite si čas. Dober način za to je kosilu nameniti fiksno uro vsak dan. Kosilo lahko prinesete tudi s seboj, torej ga pripravite doma, vendar ga vseeno ne pojejte pred ekranom, pač pa morda ta čas izkoristite za klepet s sodelavcem.

6.NADZORUJTE SVOJO E-POŠTO
Ne le da lahko izklopite avtomatsko posodabljanje elektronske pošte, pač pa jo poskusite sortirati tako, kot prileti v vaš nabiralnik. Odgovorite takoj, potrebne stvari preverite, da lahko pošljete zahtevane podatke, hkrati pa tudi zbrišite tisto, česar ne potrebujete. Samo tako boste imeli urejen predal, ne boste iskali izgubljenih sporočil, imeli prenapolnjenega nabiralnika ali pozabljali na nujne zahteve.

7.SMEJTE SE
Smeh je pol zdravja, kajne? Prav zato med najbolj napetimi trenutki izberite pet minut in jih posvetite smehu. Naj bo to s smešnim sporočilom ali pa videom na Youtubu. Dokazano pomaga, strinjajo se tudi strokovnjaki.

8.POSKRBITE ZA VONJ
Vonjave imajo menda precejšen učinek na produktivnost. Seveda vemo, da imajo učinek na naše počutje, ampak produktivnost? Raziskave kažejo, da sta med najbolj produktivno-stimulativnimi vonjavami limona, ker spodbuja čute, in sivka, ker pomirja in dviguje koncentracijo. Če vam je všeč kaj drugega, pa seveda kar po želji.

9.REDNO SE (RAZ)GIBAJTE
Vsako uro vstanite in naredite nekaj vaj za ramenski obroč, sprostite se in zamahnite z rokami, sprehodite se po hodniku gor in dol in prekinite začaran krog.


10.MEDITIRAJTE, GLOBOKO VDIHNITE
Meditiranje pomeni, da si vzamete nekaj trenutkov časa, da sprostite svoj um in telo ter se potrudite, da iz misli izženete vse tiste neprijetne črvičke, ki praskajo v slogu »kaj pa tista e-pošta, ta načrt, oni rok, pretekla naloga, popravljanje detajlov«. Poskusite z mini meditacijami in globokim mirnim dihanjem.
Globoko dihanje naj se ne osredotoča le na meditacijo, pač pa ga skušajte vplesti v svoje celodnevno dihanje. Vsak naš dih naj bi bil globok, pa na to pozabimo in večino časa dihamo plitko. Poskusite, razlika bo očitna.

četrtek, 10. november 2016

Donald Trump dobil predsedovanje


»Naredimo Ameriko spet veličastno« so prve izjave privrženca novega predsednika ZDA.
Donald Trump, zmagovalec na letošnjih predsedniških volitvah v ZDA,  bo predsedovanje prevzel 20. januarja 2017.

Trumpova zmaga je učinkovito posegla na demokratski teren. Njegova republikanska stranka je obdržala večino v obeh domovih kongresa, kar Trumpu v izhodišču obeta lažje delo, ko bo treba skozi zakonodajno telo spraviti zakone ali imenovati sodnike.

»Obljubljam, da bom predsednik vseh. Zdaj je čas, da zacelimo rane in stopimo skupaj,« je rekel po razglasitvi rezultatov. Sporočilo je poslal tudi v svet: »Amerika ne bo iskala konfliktov, ampak sodelovanje z vsemi, ki ga bodo želeli.« 

Vpliv Trupmove zmage

Kot ugotavlja direktor Inštituta za politični menedžment Kos, je izid volitev odraz stanja v ameriški družbi. Trump je po njegovem mnenju zmagal predvsem zaradi mobilizacije belih volivcev, ki jih je skozi celotno kampanjo nagovarjal, tokrat pa v nasprotju z volitvami 2012 niso ostali doma.

Glede pričakovanj, na področju ameriške zunanje politike, pravi izredna profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, Ana Bojinović Fenko, da je predvolilna kampanja bolj temeljila na osebnih diskreditacijah kot vsebinski razpravi, zato o dejanskem izvajanju zunanje politike Trumpa sklepa predvsem iz izkazanega voditeljskega sloga kot pa zunanjepolitičnega programa.
Politologinja Ana Bojinović Fenko je dejala: "Z vidika zunanjepolitičnega procesa menim, da bi oba kandidata krepila funkcijo predsednika v odnosu do kongresa, le da bi Clintonova to sprožala prek formaliziranih birokratskih struktur, ki jih sama odlično pozna, Trump pa bo po mojem mnenju uporabljal neformalni slog freeriderja zunaj standardnih postopkov delovanja, kot je to izvajal na primer Tony Blair. Zanimivo pa bo videti, ali bo tako kot Blairu tudi Trumpu z uporabo premišljene individualne propagande v domači in v mednarodni javnosti uspelo (nasproti dejstvom) vzpostaviti podobo legitimnega in kredibilnega voditelja," je dejala za MMC.

Trumpove izjava, da bi se ZDA lahko z Rusijo "prav lepo razumeli", po mnenju politologinje nakazuje na bolj golobji pristop. Pravi, da je Trumpova osebnost, diskurz in voditeljski slog prej agresivnega poslovneža kot dobronamernega pogajalca. Enako velja za stališča do popolne spremembe trgovinskih sporazumov z nekaterimi največjimi partnericami ali migracijsko politiko zaprtih meja, še dodaja politologinja.

Povzeli smo nekaj prvih mnenje glede izida predsedniških volitev ZDA.

Vir: rtvslo.si, dnevnik.si

sreda, 09. november 2016

Dopis kot del celotne predstavitve podjetja


Dopis je najbolj uporabljeno in običajna komunikacijsko sredstvo, ki ga uporabljamo v poslovnem svetu.

Poleg vizualnih in oblikovnih pravil glede priprave dopisa,  določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) tudi obvezne informacije, ki jih mora poslovni subjekt navesti na dopisu.

Vizualna podoba

Vizualna podoba podjetja je sestavljena  iz različnih elementov,  ki dajejo podjetju večjo prepoznavnost in lastno identiteto na trgu. K celostni grafični podobi spadajo vsi vizualni elementi, ki predstavljajo podjetje, kot so: logotip podjetja, spletna stran, vizitka, dopisi, računi, email itd.. Vsi ti elementi poleg poslovnih  informacij prinesejo tudi učinek  »kako zgleda  podjetje«.

Za podjetja, ki se želijo predstaviti na tržišču kot urejena in biti prepoznavna,  je priporočljivo, da imajo urejeno celotno grafično podobo.  Strokovnjaki temu preprosto pravijo CGP.

Obveščanje o registrskih podatkih

45. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa da:

vsi dopisi, ki jih družba pošlje, morajo poleg celotne firme in sedeža družbe vsebovati tudi registrski organ, pri katerem je družba vpisana in matično številka družbe. Pri družbi z omejeno odgovornostjo in delniški družbi je treba navesti tudi znesek osnovnega kapitala in znesek še nevplačanih vložkov.

Če želimo s poslovnim dokumentom doseči najboljši učinek,  moramo biti pozorni tako na pravno-formalno vsebino kot na CGP.

Vir: ZGD-1, Hutamanama blog