četrtek, 29. december 2016

Kako napraviti dober prvi vtis?


Vaša telesna govorica in besede lahko že v prvih sekundah srečanja vplivajo na mnenje, ki ga bodo o vas izoblikovali vaši novi znanci. V prispevku predstavljamo nekaj nasvetov, kako lahko zagotovite, da bo vtis, ki ga napravite na svoje nove poslovne partnerje, pozitiven.
Ljudje sklepamo o osebnostih posameznikov, ki smo jih pravkar spoznali, že nekaj sekund po prvem srečanju, in sicer na podlagi tako besednih kot nebesednih znakov. Slab prvi vtis se sicer da popraviti, vendar to zahteva precej truda, zato se potrudite, da ob prvem srečanju napravite čim boljši vtis.

Za vas smo pripravili nekaj nasvetov, kako lahko napravite pozitiven vtis na svoje nove poslovne partnerje in česa se je priporočljivo izogibati, če želite že ob prvem srečanju ustvariti temelje za dolgotrajno poslovno sodelovanje.

Bodite odprti in pozitivni

Strokovnjaki pravijo, da morate tako s svojim telesom kot s svojim obnašanjem izžarevati odprtost.

Pri telesni govorici to pomeni, da svojega srca ne skrivate za rokami ali dlanmi; če nosite jakno, pa jo pred srečanjem odpnite. Bodite pozorni na svojo držo. Pri rokovanju ne bodite ne prenežni ne pregrobi. Rahlo se nagnite k svojemu sogovorcu – tako boste izrazili svoje zanimanje.

Tudi vaš odnos do ljudi mora biti pozitiven, kar se seveda kaže prek vašega obnašanja tako ob prvem srečanju kot tudi pri nadaljnjem sodelovanju.

Bodite urejeni


Zunanji videz je v svetu tehnologije, kjer prevladujejo preproste majice in puloverji s kapuco, občutljiva tema. Obleka res ne naredi človeka, vendar si tudi na podlagi vaše urejenosti vaši novi poslovni partnerji ustvarijo prvi vtis o vas.

Če ste še tako uspešni, vas bodo v družbi izbrano oblečenih kolegov potencialni partnerji spregledali, če boste oblečeni v razvlečeno majico in umazane kavbojke. Zato se uredite in se oblecite priložnosti primerno.

Glejte v oči

Svoj pozitiven odnos izražajte tudi z vzdrževanjem očesnega stika. Če svojega sogovornika ne gledate v oči, ne bo mogel razbrati vaših namenov, hkrati pa boste dajali vtis nesproščenosti in neiskrenosti.

Pri vzpostavljanju očesnega stika bodite pozorni, da sogovornikov ne gledate v oči predolgo oziroma da ne strmite vanje – rezultati raziskave, izvedene pred kratkim, so pokazali, da je za večino ljudi najbolj prijeten očesni stik, ki traja približno tri sekunde.

Nasmehnite se


Če se boste prvi nasmehnili svojemu novemu poslovnemu partnerju, boste s tem sporočili svojo iskrenost. Rezultati raziskav kažejo tudi, da si vas bodo ljudje, ki ste se jim nasmehnili, lažje zapomnili.
Vendar bodite pozorni: če boste to strategijo uporabili na razgovoru za službo, nasmeh prihranite le za začetni in končni pozdrav. Raziskava, v kateri so študenti uprizarjali razgovore za službo, je namreč pokazala, da so bili kandidati za različne pozicije izbrani manj pogosto, če so se preveč nasmihali, še posebej med samim razgovorom.

Ohranjajte pozitivno vzdušje

Že ob prvem pozdravu bodite pozitivni in nasmejani. Tudi v nadaljevanju pogovora skrbite za pozitivno vzdušje. Ne opravljajte in kritizirajte svojih odsotnih kolegov ali tekmecev, ne delite nasvetov, če nikogar ne zanima vaše mnenje, ne pritožujte se nad svojimi nadrejenimi, količino dela ali sodelavci.

 
Namesto tega bodite pozitivno nastrojeni. Pohvalite svoje kolege, izrazite zanimanje za projekt, ki vam ga je pravkar predstavil sogovornik, ponudite pomoč, vendar pri tem ne bodite vsiljivi. Ohranjajte spodbudno vzdušje, v vsaki situaciji poskušajte najti nekaj pozitivnega. Izrazite svojo hvaležnost.

Še posebej pomembno je, da svojih sogovornikov ne prekinjate, ko govorijo – preprosto počakajte, da boste na vrsti.

Zaključek
 
V le nekaj trenutkih si lahko ljudje ustvarijo močan prvi vtis o vas. Sledite predstavljenim nasvetom in zagotovite, da bo ta vtis pozitiven.

VIR: www.mladi podjetnik.si

sreda, 28. december 2016

Kakšne finančne spodbude čakajo podjetnike v 2017?

Vlada RS je 13.12.2016, na redni seji sprejela Poslovni in finančni načrt Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo za leto 2017, ki ga je obravnaval Nadzorni svet Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo na 7. redni seji dne 18. 10. 2016.

Slovenski podjetniški sklad (SPS) bo tako v letu 2017 ponudil mikro, malim in srednje velikim podjetjem kar okoli 120 mio EUR ugodnih finančnih spodbud za krepitev podjetniških aktivnosti.

Finančne spodbude bodo podjetjem na voljo v obliki:
  • GARANCIJ za zavarovanje bančnih kreditov z znižanimi stroški (nižjo obrestno mero oz. ostalimi ugodnejšimi pogoji). Te finančne spodbude bodo še vedno daleč v ospredju in bodo predstavljale kar cca 80 % vseh ponujenih finančnih sredstev s strani Sklada.
  • cca 20 % sredstev bo SPS ponudil v obliki ostalih finančnih spodbud:
              o   zagonske spodbude za inovativna podjetja, za problemska območja ter za lesarstvo
               o   semenski kapital
             o  mikrokrediti, ki bodo prvič namenjeni tudi mikro in malim podjetjem na problemskih območjih.

Tako bo Slovenski podjetniški sklad s ponujenimi ugodnimi finančnimi sredstvi omogočil podporo cca 1.200 podjetjem.

Ukrepi Slovenskega podjetniškega sklada bodo tako pozitivno vplivali na povečanje konkurenčnosti slovenskih podjetij oz. slovenskega gospodarstva. Usmerjeni so predvsem v izboljšan dostop do virov financiranja in pomagajo podjetjem v vseh fazah njihovega razvoja, kot so sredstva za zagon in 
začetno delovanje MSP, lasten razvoj in inovativnost in s tem prenos tehnoloških rešitev iz institucij znanja v MSP ter sredstva za spodbujanje rasti in razvoja MSP s ciljem hitre globalne rasti in spodbujanja razvojnih investicij tako doma kot tudi na tujih trgih.  

VIR: Slovenski podjetniški sklad

torek, 27. december 2016

Registracija blagovne znamke je enostavna

Prvi koraki na podjetniški poti so lahko dokaj zapleteni, saj začetek poslovanja zahteva kar nekaj spretnosti z birokracijo in povezanimi postopki. V primeru, da vas procedure ob ustanovitvi podjetja niso odvrnile od začrtane poslovne poti, vas čaka še nekaj opravkov, preden se lahko začnete veseliti prvih uspehov. Za mnoge podjetnike pride že tu v poštev registracija blagovne znamke, ki lahko pomeni ključno prednost pred konkurenco. Vsekakor je torej smiselno, da za registracijo pravočasno poskrbite, če želite kar najbolje izkoristiti prednosti, ki jih predstavlja ta oblika pravne zaščite. Na srečo je registracija blagovne znamke enostavna in ne terja veliko časa, prav tako pa so tudi stroški le minimalni glede na ugodnosti, ki jih podjetje pridobi z registracijo.

Postopek registracije blagovne znamke

Registracija znamke s strani podjetja zahteva le vložitev prijave, ki mora vsebovati določene dokumente. Seveda pa je pred oddajo vloge smiselno preveriti, ali bo vloga uspešna oziroma ali obstajajo razlogi, da bi bila lahko zavrnjena, saj je treba med drugim plačati tudi prijavno pristojbino. Preveriti je treba, ali je morda že registrirana podobna znamka, ali bi lahko konkurenca spodbijala legitimnost znamke, pripraviti je treba znake, ki jih želite zaščititi, v primernih formatih … Za samo prijavo pa je treba izpolniti obrazec, priložiti seznam izdelkov ali storitev, ki sodijo v okvir znamke, ter njihove znake in plačati prijavno pristojbino. Urad RS za intelektualno lastnino bo prijavo obravnaval ter znamko registriral, če ni ugotovljenih kakšnih pomanjkljivosti pri prijavi. Registracija bo opravljena po tem, ko podjetje plača pristojbino za registracijo.

Stroški registracije znamke


Stroški registracije znamke so odvisni od treh dejavnikov – najprej se strošek določa glede na to, ali gre za individualno ali kolektivno znamko, nato glede na število razredov klasifikacije izdelkov oziroma storitev pod okriljem znamke, na koncu pa še glede na lokacijo, za katero se storitev zagotavlja – za Slovenijo znaša minimalni strošek 250 €.





VIR: http://www.pvsp.si

petek, 23. december 2016

Zelo dobri zaposlitveni obeti za začetek leta

Delodajalci v Sloveniji imajo glede na raziskavo o zaposlovanju optimistični; zaposlitveni obeti za začetek leta so namreč zelo dobri, pišejo Finančni trgi. Napoved zaposlovanja je namreč najboljša od začetka izvajanja raziskave v začetku leta 2011, pričakovanja so boljša v vseh panogah in v vseh regijah.
Finančni trgi pišejo, da jih med 622 delodajalci, ki so sodelovali v raziskavi, v prvem četrtletju prihodnje leto 16 odstotkov načrtuje rast zaposlovanja, trije odstotki upad zaposlovanja, 79 odstotkov pa jih ne predvideva sprememb v zaposlitveni strukturi, so sporočili iz družbe Manpower.

Neto napoved zaposlovanja po sezonski prilagoditvi znaša +17 odstotkov in je najmočnejša od začetka izvajanja raziskave v Sloveniji v začetku leta 2011. Obeti sledijo napovedim za zadnje četrtletje letos, ki so bili najboljši doslej.

Napoved je za pet odstotnih točk boljša kot za zadnje četrtletje letos in za 13 odstotnih točk boljša kot za prvo četrtletje letos, pišejo Finančni trgi.

Delodajalci v vseh gospodarskih panogah pričakujejo rast zaposlitvenih možnosti, najboljše napovedi so za panoge proizvodnje in gradbeništva (neto napoved po +24 odstotkov), javne uprave in socialnih storitev (+17 odstotkov), trgovine na debelo in drobno (+16 odstotkov), finančnih in poslovnih storitev, zavarovalništva in nepremičnin ter transporta, logistike in komunikacij (po +13 odstotkov).

Najbolj previdni so delodajalci v panogi kmetijstva, lova, gozdarstva in ribolova, njihova neto napoved za prvo četrtletje znaša +7 odstotkov.

Zaposlitveni obeti so boljši v vseh štirih regijah, najbolj v osrednji (osrednjeslovenska, gorenjska in zasavska) z neto napovedjo +19 odstotkov, sledijo jugozahodna (notranjsko-kraška, goriška in obalno-kraška) s +18 odstotkov, jugovzhodna (spodnjeposavska in jugovzhodna) s +14 odstotkov in severovzhodna (pomurska, podravska, koroška, savinjska) s +13 odstotkov, pišejo. Na četrtletni ravni so se najbolj izboljšali v jugozahodni regiji, na letni v osrednji in jugozahodni regiji.

Obeti glede na velikost podjetja

Glede na velikost podjetja so se napovedi izboljšale v vseh skupinah podjetij, v treh od štirih so najboljša doslej. V velikih podjetjih neto napoved znaša +32 odstotkov, v srednje velikih +21 odstotkov, v malih podjetjih +15 odstotkov in v mikro podjetjih +8 odstotkov, še pišejo Finančni trgi. Na četrtletni ravni so se najbolj izboljšale pri velikih podjetjih, na letni ravni pri velikih in srednje velikih podjetjih.

Kako je na tujem?

Na globalni ravni so napovedi najboljše na Tajvanu, v Indiji, na Japonskem, Madžarskem in v Sloveniji, najslabše v Braziliji, Švici in Italiji, so še zapisali.

VIR: www.data.si

četrtek, 22. december 2016

Knjige za podjetnike oziroma za tiste, ki si želijo postati bogati

Branje ni le za knjižne molje. Je za vse, ki si želijo razgledanosti in hkrati ohraniti aktivnost možganov. Predvsem pa je branje obvezno za podjetnike.

Skoraj vsak zelo uspešen podjetnik v intervjuju na vprašanje o poti uspeha, odgovori, da je skrivnost uspeha v branju. Oziroma, vsaj ena izmed skrivnosti. Ni skrivnost, da so možgani precej bolj aktivni med branjem. Zlasti branje pred spanjem naj bi po poročanju znanstvenikom spodbudilo delovanje možganov in posledično hitreje širilo obzorja. Vendar ali je vsakršno branje pravo branje. Branje različnih pustolovskih ali romantičnih romanov je zagotovo spodbudno za domišljijo in kreativnost. Vendar za pravo podjetniško znanje je potrebno poleg avanturističnih gradiv, poseči tudi po knjigah, ki so po tematikah bolj strokovne in s tem ponujajo drugačen vpogled na svet okoli nas.

Knjige, ki bi jih moral prebrati vsak, ki se podaja ali pa ste že na podjetniški poti, so seveda bolj kot ne napisane v tujih jezikih. Zato nas ne preseneča, da je večina tako imenovanih »best sellerjev«, napisanih v angleškem jeziku. Verjetno najbolj prodajana knjiga s področja »Kako uspeti« je knjiga Think and grow rich, katero je napisal, že pokojni, Napoleon Hill. Zadnje čase pa so predvsem priljubljene avtobiografije. Ena takšnih je knjiga o Benjaminu Franklinu avtorja Walterja Isaacsona, ki je znan tudi po uspešnici Jobs, knjiga o vizionarju in razvijalcu Stevu Jobsu.

Za vse, ki pa imajo nenasiten apetit po velikih denarcih je tu knjiga avtorja Mohsnia Hamida. Knjiga govori o investicijah v podjetja, ki še niso korporacije, vendar pa bodo to skoraj zagotovo postala. Knjiga se imenuje How to get filthy rich in rising Asia.

Poleg omenjenih, so še druge knjige. Zelo pomembno pa je, da berete. Katero gradivo bo jutri na vaši polici, pa je prepuščeno posamezniku.

VIR: http://www.pvsp.si

sreda, 21. december 2016

Poškodbe pri delu

Poškodba pri delu je dogodek, ki ima za svojo posledico poslabšanje zdravja delavca in je nastal v delovnem času. Razlog za nastanek poškodbe pri delu lahko tiči na strani delavca, delodajalca, ali pa razlog tiči v prepletanju obeh sfer. O nezgodi je vsekakor nemudoma potrebno obvestiti nadrejene v konkretnem podjetju oz. ustanovi, čimprej pa tudi sestaviti zapisnik oz. izpolniti obrazec "Prijava poškodbe pri delu - ER-8". Ta zapisnik je v celotnem postopku uveljavljanja odškodnine ključnega pomena, zato je pazljivost pri njegovi sestavi izrednega pomena za delavca oziroma oškodovanca. Zgolj ena napačna beseda ali formulacija v rubriki opis dogodka lahko vpliva na to, ali bo nekdo upravičen do odškodnine, ali pa bo zavarovalnica zavrnila njegov zahtevek za izplačilo odškodnine.

V kolikor je do nesreče pri delu prišlo zaradi krivde delavca (nepazljivost, malomarnost, neupoštevanje navodil,...), potem le ta do odškodnine iz naslova ogovornosti delodajalca ni upravičen. Če ima delavec slučajno sklenjeno nezgodno oz. kolektivno nezgodno zavarovanje, potem je to njegova edina možnost za določeno povračilo škode (dnevno nadomestilo, bolnišnični dan, invalidnost).

Če pa delavec za nastanek poškodbe pri delu ni odgovoren, pa mu v skladu s slovensko zakonodajo pripada odškodnina, ki jo izplača bodisi zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec sklenjeno zavarovanje odgovornosti, bodisi delodajalec, v kolikor tega zavarovanja nima sklenjenega.

Za dokazovanje nastanka škode, utemeljevanje odgovornosti in dokazovanje poškodb je smiselno pridobiti čim več dokazil, zlasti prej navedeni obrazec ER-8, slike (kraja nezgode, delovnega stroja, poškodovane delovne opreme, poškodb,...), medicinsko dokumentacijo, izjave prič dogodka, zapisnike uradnih oseb, ipd.



V kolikor oškodovanec želi pridobiti odškodnino, je potrebno v samem odškodninskem postopku dokazati, da je do za konkretno nezgodo podana odgovornost delodajalca. Če tega ni mogoče dokazati, bo zavarovalnica (oz. delodajalec) izplačilo odškodnine zavrnil in do poravnave ne bo prišlo.

Odškodninska odgovornost delodajalca je pri poškodbah pri delu lahko "krivdna" ali pa "objektivna". Krivdna odškodninska odgovornost pomeni, da je delodajalec odgovoren za nastanek škode, saj nekaj storil, kar nebi smel (npr. delavcu dal izrecna navodila, da opravi delo na točno določen način, ki pa je v nasprotju z varnostjo pri delu) oziroma nekaj ni storil, pa bi moral (npr. bi moral zagotoviti varnostno opremo, pa je ni). Nadalje pa je objektivna odškodninska odgovornost podana takrat, kadar je do nezgode prišlo zaradi opravljanja nevarne dejavnosti (delo na višini, gozdarstvo, metalurgija,...), oziroma dela z nevarno stvarjo (CNC stroj, krožna žaga,...).

VIR: poskodbapridelu.si 

torek, 20. december 2016

Potujete z večjo vsoto denarja? Na meji vas časa kontrola gotovine

Ali ste vedeli, da vam, v kolikor izstopate ali vstopate v Evropsko unijo (EU) z več kot 10.000 evri, sledi kontrola gotovine?
Vsaka fizična oseba (potnik oziroma prijavitelj), ki vstopa iz EU ali iz nje preko slovenskega mejnega prehoda in nosi gotovino v vrednosti 10.000 evrov ali več, mora to gotovino pisno prijaviti slovenskemu mejnemu carinskemu organu.

Prijava mora vsebovati naslednje podatke:
  • osebne podatke tako prijavitelja in kot lastnika gotovine,
  • nameravanem prejemniku gotovine,
  • znesku, valuti in vrsti gotovine,
  • izvoru in namenu uporabe gotovine,
  • poti prevoza in prevoznemu sredstvu,
  • kraju, datumu in času prehoda zunanje meje EU.

Pooblastila carinskih organov

Carinski organ je pooblaščen za izvajanje kontrole fizičnih oseb, njihove prtljage in prevoznih sredstev, kadar prestopajo zunanj mejo EU.

Prijavo gotovine carinski organ pregleda, preveri in podpiše ter potrdi v evidenco podatkov arhiva, prijavitelju pa se na zahtevo izda tudi overjena kopija.

Če prijavitelj obveznosti prijave ne izpolnjuje, organ gotovino zaseže ter jo nakaže in pošlje na ustrezen naslov po navodilih Fursa.

Če ob neprijavljenim ali prijavljenim prenosu gotovine obstajajo utemeljeni razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, carinski organ napiše obrazloženo pisno pobudo in jo pošlje na Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD).


VIR: www.data.si

ponedeljek, 19. december 2016

Del plače za poslovno uspešnost (trinajsta plača, božičnica, letna nagrada) od 1.1.2017 dalje

S spremembo Zakona o dohodnini se uvaja posebna davčna obravnava dela plače za poslovno uspešnost. V nadaljevanju je opisana davčna obravnava in podani odgovori na prejeta vprašanja zavezancev.

Po Zakonu o delovnih razmerjih – ZDR-1 je plačilo za poslovno uspešnost (v pogovornem jeziku lahko tudi trinajsta plača, božičnica, letna nagrada in podobno, saj ti termini niso zakonsko opredeljeni) opredeljeno kot sestavni del plače, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Davčno ugodnejša obravnava plačila za poslovno uspešnost ne velja za vsa plačila za poslovno uspešnost, ki so dogovorjena v skladu z ZDR-1, ampak so pogoji določeni z davčno zakonodajo. Pri tem pa je treba upoštevati, da se del plače za poslovno uspešnost že ob jezikovni razlagi veže na poslovno uspešnost izplačevalca dohodka in da je za ugodnejšo davčno obravnavo dela plače za poslovno uspešnost treba določiti kriterije in merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost, kamor pa sodijo tudi kriteriji v zvezi s poslovnimi rezultati izplačevalca. Vsekakor izplačevanje dela plače za poslovno uspešnost ne sme imeti edinega in izključnega namena ugodnejše davčne obravnave, ne glede na dejanske poslovne rezultate izplačevalca.

Zakon o dohodnini – ZDoh-2 v 12. točki prvega odstavka 44. člena določa izvzem dela plače za poslovno uspešnost iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja, in sicer do višine 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, pod pogojem:
  • da je pravica do tega izplačila določena v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni in imajo hkrati vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost (pogoji do pridobitve pravice morajo biti določeni enotno za vse delavce), ali
  • da je pravica do tega izplačila določena v kolektivni pogodbi, v kateri so določena merila za pridobitev pravice do tega izplačila (ni nujno, da so pogoji določeni enotno za vse delavce).

K točki 1: Določba ne določa, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, temveč, da del plače prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo pogoje, ki so vnaprej določeni in znani (primeroma: do dela plače za poslovno uspešnost so upravičeni delavci, ki so imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na določen presečni dan/obdobje).


Katere kriterije mora delodajalec izbrati, da bo izplačilo bolj ugodno davčno obravnavano?

Davčna zakonodaja ne določa katere kriterije je treba oziroma se sme uporabiti. Izbira kriterija in meril je tako prepuščena delodajalcem, če jih opredelijo v splošnem aktu, oziroma so predmet socialnega dialoga s sindikati, če so opredeljeni v kolektivni pogodbi. Razlikovanje med tem, ali so pravica do dela plače za poslovno uspešnost in kriteriji ter merila za izplačilo določeni s splošnim aktom ali kolektivno pogodbo, je utemeljeno na delovnopravni zakonodaji in možnosti sodelovanja delavcev pri določevanju pravice, kriterijev in meril. Na odločitve delodajalca pri sprejemanju splošnega akta imajo delavci v skladu z 10. členom ZDR-1 le omejen vpliv (podajo mnenje, do katerega se mora delodajalec opredeliti, ne pa ga nujno upoštevati), zato je treba za te primere določiti, da morajo biti pogoji za pridobitev pravice in kriteriji ter merila za njihovo izplačilo urejeno enotno za vse delavce, kar pa ne pomeni nujno, da mora biti znesek izplačil dela plače za poslovno uspešnost enak za vse delavce.

Ko pa so pravica do dela plače za poslovno uspešnost in kriteriji ter merila določeni v kolektivni pogodbi oz. na njeni podlagi, gre za drugačen položaj, saj je kolektivna pogodba po svoji naravi pogodba, sklenjena na podlagi doseženega sporazuma med strankami, zato pa tudi ni potrebe, da morajo biti pogoji za pridobitev te pravice, merila in kriteriji, določeni enotno za vse delavce, saj imajo le-ti aktivno vlogo pri sklepanju kolektivnih pogodb. S tem pa predlagana rešitev upošteva tudi dejansko stanje, saj kolektivne pogodbe različno urejajo tovrstno področje, tudi s pooblastilom delodajalcu, da sam določi kriterije in merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost.

Ali se lahko del plače za poslovno uspešnost izplača v več delih?

Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati. Če bo delodajalec del plače za poslovno uspešnost izplačal v več delih, kljub izpolnjevanju ostalih pogojev določenih v 12. točki prvega dostavka 44. člena ZDoh-2, se bo davčno ugodneje zaradi zakonskega pogoja enkratnega izplačila v koledarskem letu lahko obravnavalo samo eno izmed teh izplačil.

Ali se mora del plače za poslovno uspešnost izplačati v denarju?Pri obravnavi vprašanja je treba ločiti delovno pravni in davčni vidik. Del plače za poslovno uspešnost je treba obravnavati kot plačo, ki je sicer določena z delovnopravno zakonodajo, in sicer ZDR-1 v 126. členu določa, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. V skladu z delovnopravno zakonodajo je del plače za poslovno uspešnost del plače, torej gre za plačilo za delo, ki mora biti izplačan v denarni obliki. Davčno ugodnejše obravnave bo tako lahko deležen le tisti dohodek, ki bo, poleg ostalih zakonskih pogojev, izpolnjeval tudi ta vidik, to je izplačilo v denarni obliki.

Ali morajo del plače za poslovno uspešnost dobiti tudi poslovodni delavci, prokuristi?


ZDoh-2 ne opredeljuje pojma delavec (ki je opredeljen v 12. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2), zato se je pri opredelitvi pojma delavec treba obrniti k primarni zakonodaji, torej ZDR-1. V skladu s 5. členom ZDR-1 je delavec fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje je v skladu s 4. členom ZDR-1 razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V kolikor tudi poslovodna oseba oz. prokurist izpolnjuje pogoje, pod katerimi se šteje za delavca v skladu z ZDR-1, je tako pogoj v skladu s prvo s prvo alinejo nove 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 izpolnjen le, če je tudi za poslovodne osebe in prokuriste določena pravica do izplačila dela plače in merila za izplačilo, določeni v splošnem aktu delodajalca.

Možnost, predvidena v drugi alineji 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (torej ko je možnost izplačila dela plače dogovorjena s kolektivno pogodbo), pa ne zahteva, da imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost.

Ali se lahko poslovna uspešnost, ki je opredeljena v individualni pogodbi o zaposlitvi, bolj ugodno davčno obravnava?

Del plače za poslovno uspešnost, ki je določena v individualni pogodbi, se ne more obravnavati po 12. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.

Ali lahko podjetje v letu 2017 izplača del plače za poslovno uspešnost za leto 2016?
 
Za uveljavitev ugodnejše davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost je pomembno, da je dohodek izplačan od 1. 1. 2017 dalje ter da so izpolnjeni pogoji določeni z zakonom, ne glede na to, na katero leto se nanaša izplačilo dela plače za poslovno uspešnost.

V skladu s 15. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni dohodki fizičnih oseb, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu v katerem je prejet, če z ZDoh-2 ni drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan ali kako drugače dan na razpolago fizični osebi.

Določbe ZDoh-2R so začele veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, uporabljajo pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017. Za uveljavitev ugodnejše davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost je pomembno, da je dohodek izplačan po 1. 1. 2017 in da so izpolnjeni vsi pogoji določeni z zakonom, ne glede na to, na katero leto se nanaša izplačilo dela plače za poslovno uspešnost. Davčno bolj ugodne obravnave bo deležno zgolj eno izplačilo dela plače za poslovno uspešnost v posameznem koledarskem letu.

Vir: FURS

četrtek, 15. december 2016

Koliko delovnih dni bomo doma v 2017?

Po tem, ko je Državni zbor RS včeraj z 61 glasovi za in 10 proti 2. januar vrnili med dela proste dni, danes preštevamo, koliko dela prostih dni nas čaka v letu 2017.

Ob tem opozarjamo, da za poklice, kot so denimo trgovci in gostinci ter interventne službe, veljajo drugačna pravila in pogoji, ki jih narekujejo drugi zakoni ali njihove kolektivne pogodbe.

Prazniki in dela prosti dnevi v letu 2017:


    1. januar, novo leto (nedelja; PROSTO)
    2. januar (ponedeljek; PROSTO)
    8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik (sreda; PROSTO)
    16. in 17. april, velika noč (nedelja in ponedeljek; PROSTO)
    27. april, dan upora proti okupatorju (četrtek; PROSTO)
    1. in 2. maj, praznik dela (ponedeljek in torek; PROSTO)
    4. junij, binkošti (nedelja)
    8. junij, dan Primoža Trubarja (četrtek)
    25. junij, dan državnosti (nedelja; PROSTO)
    15. avgust, Marijino vnebovzetje (torek; PROSTO)
    17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (sreda)
    15. september, vrnitev Primorske k matični domovini (petek)
    25. oktober, dan suverenosti (sreda)
    31. oktober, dan reformacije (torek, PROSTO)
    1. november, dan spomina na mrtve (sreda, PROSTO)
    23. november, dan Rudolfa Maistra (četrtek)
    25. december, božič (ponedeljek, PROSTO)
    26. december, dan samostojnosti in enotnosti (torek, PROSTO)

Od 13. dela prostih dni jih v letu 2017 kar 11 pade na delovni dan. Med dela proste dni, ki padeta na vikend, se tako uvrščata 1. januar, ki bo na nedeljo, ter dan državnosti, 25. junij, ki bo v letu 2017 prav tako v nedeljo.
V letu 2017 nas tako čakajo štirje t. i. podaljšani vikendi (novo leto; velika noč, 1. november in božič), medtem, ko smo jih v letu 2016 imeli sedem.
Praznik Republike Slovenije oziroma dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki pride na nedeljo, se ne prenaša na naslednji delovni dan, še pišejo v Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD).

VIR: ww.data.si




sreda, 14. december 2016

Fleksibilen delovni čas in 8-urno delo

Kako oblikovati delovno okolje in potek dela, je stvar narave dela, ki ga v določenem podjetju opravljajo ter vodstva, ki vodi zaposlene. Za določene oblike dela je takšna fleksibilnost nemogoča, na primer proizvodne linije in osebne storitve ter zdravstvo.

Pred leti smo se zgražali nad sistemom deljenega delovnika zahodnoevropskih držav, ki pa se vedno bolj uveljavlja tudi pri nas. Delo postaja bolj fleksibilno in prilagojeno posameznikom. V delovna okolja se nam že pridružujejo generacije Y in Z, ki so precej samosvoje. Generacija Y je zelo nagnjena k užitku in individualnosti. Od malega imajo vse narejeno »po meri«. Prav tako so vajeni zabave, ki je bila prejšnjim generacijam tuja. Internet jim je še bolj stvaren kot svet, v katerem živijo. 


Po drugi strani, še preden smo dojeli, da je industrijske dobe konec in začeli govoriti o informacijski dobi, je že nastopila nova doba: doba konceptov. Najbolj uspešni posamezniki niso več lastniki produkcijskih sredstev in strojev (industrijska doba) ali lastniki informacij (z razmahom interneta so informacije postale prosto dostopne vsem). Uspešni so tisti, ki so izumili nove koncepte in modele delovanja ter poslovanja, nove načine služenja denarja.

Če ti dve dejstvi združimo in če želimo, da od posameznikov dobimo tisto najboljše, za kar vemo, da so sposobni, kreativni in inovativni, je smiselno, da jim omogočimo takšno delovno okolje, kjer bodo od sebe lahko dali najboljše. Najbolj se to opazi pri projektnem delu, kjer vsak opravi svoj del: kdaj, kako, v kosu ali razdeljeno, pa ni tako pomembno. 


Zelo znan avtor Tony Schwartz* je rekel: "Manage your energy, not your time." (Upravljaj s svojo energijo, ne s svojim časom)

Schwatz pojasnjuje, da imamo ljudje štiri različne tipe energij skozi vsak dan:

  • fizično energijo - kako zdravi smo,
  • čustveno energijo - kako zadovoljni smo,
  • mentalno energijo - kako dobro se lahko osredotočimo,
  • duhovno energijo - zakaj vse to delamo, kaj je naš namen.
Dejstvo je, pravi Schwartz, da se lahko človek na nekaj resnično osredotoči od 90 do 120 minut, potem pa nujno potrebuje vsaj 20 minutni odmor. "Namesto, da se sprašujemo, kaj lahko storimo v 8-ih urah, se sprašujemo, kaj lahko naredimo v 90 - ih minutah", pravi Schwartz.

V praksi v Sloveniji to v večini primerov pomeni:

  • Premakljivi delovni čas prihoda in odhoda iz delovnega mesta (na primer, posameznik lahko pride v službo med 7. in 9.uro zjutraj in oddela svojih 8 ur – predvsem je to pisano na kožo tistim »ne jutranjim tipom posameznikov«.
  • Fleksibilnost projektnih vodij (še posebej na večjih projektih, kjer je zahtevana visoka stopnja kreativnosti in inovativnih idej, posamezniki delajo takrat, ko želijo, delo pa mora biti narejeno do določenih rokov).
  • Fleksibilnost zunanjih sodelavcev (oblikovalcev, tržnikov,..).
Fleksibilno ali pa če rečemo svobodno delovno okolje od nas zahteva veliko mero zaupanja iz obeh strani. Nadrejenega, da bo zaposleni opravil svoje delo v načrtovanem času, in zaposlenega, da mu bo nadrejeni nudil dovolj svobode za kreativnost. Ko dosežemo zaupanje in postavimo »pravila igre«, so vse ostalo le še finese.
Morda velja poudariti, da zahteva po 8-urnem delovniku velja še iz leta 1872. Delo takrat je bilo predvsem fizično, proizvodno naravnano. Danes se bolj razvite države že poigravajo z mislijo o krajšanju tega delovnega časa.

*Tony Schwartz je predsednik, ustanovitelj in izvršni direktor podjetja The Energy Project. Schwartz je novinar, poslovne knjige avtorja in strokovno zvočnik z več kot 30 let izkušenj v pisanju o in delo z voditelji in organizacije.


VIR: www.finance.si

torek, 13. december 2016

Previdno pri študentih: vse več jih na sodiščih zahteva zaposlitev

Podjetja zaradi precej visokih stroškov dela pogosto najemajo študente. A pri tem bodite previdni – če študent, ki pri vas dela redno in polni delovnik, zahteva pogodbo o zaposlitvi, jo bo na sodišču najverjetneje tudi iztožil.

Pred leti so študentke, ki so opravljale delo stevardese, Adrio Airways tožile za obstoj delovnega razmerja. Delovno sodišče jim je pritrdilo, Adria je morala študentkam izplačati plače, regrese in prispevke za nazaj – skupaj 1,6 milijona evrov.

Takšnih tožb je vse več, zato bodite previdni, da delo, ki ga opravljajo študenti v vašem podjetju, nima elementov delovnega razmerja. Na to je opozoril prejšnji teden Damijan Gregorc, izvršni direktor Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki, na HR-dogodku portala Moja zaposlitev.

Študentsko delo je začasno ali občasno delo, torej se delo opravlja krajše obdobje oziroma občasno v nekem daljšem obdobju. Če so izpolnjeni vsi drugi elementi delovnega razmerja, sodišča odločajo na podlagi tega, ali je šlo res za začasno ali občasno delo. 

Tudi če študira redno, je lahko zaposlen

Redni študenti so lahko zaposleni v času rednega študija in imajo status rednega študenta, kar se ne izključuje s statusom zaposlenega.

Torej, če imate v podjetju študenta – rednega ali izrednega –, ki pri vas redno dela, praktično vsak dan in morda že leto dni, boste ob morebitnem obisku inšpektorjev ali zahtevku študenta na sodišču za ugotovitev obstoja delovnega razmerja morali takšnega študenta zaposliti. Če je seveda opravljal dela, kot bi jih redno zaposleni, in izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta. Tudi če je delo pogosto, mora biti manjši obseg kot pri redno zaposlenih

Gregorc je opozoril še na razliko med študenti in espeji: »Če bi šlo v podobnem primeru za espeja, bi bila verjetno sodba drugačna, saj bi sodišče lahko odločilo, da gre za zaposlitev s skrajšanim delovnim časom oziroma za netipično, posebno obliko zaposlitve.«

Izjava študenta vas ne reši, lahko pa vas dodatno finančno udarijo


Ne trudite se z izjavami, ki bi jih pred začetkom dela prostovoljno podpisali študenti, da ne želijo biti zaposleni. »V primeru spora takšne izjave ne igrajo nobene vloge, saj je vrhovno sodišče že zavzelo jasno stališče, da je volja pogodbenih strank povsem nepomembna, razen v res izjemnih primerih, denimo pri odvetnikih,« pojasnjuje Gregorc.

Vas pa lahko doleti v primeru, da morate študenta zaposliti, poleg kazni še plačilo prispevkov in davkov za nazaj ter tudi izplačilo razlike v plači – če je prejemal kot študent nižje plačilo, kot je predvideno plačilo za redno zaposlenega delavca na takšnem delovnem mestu.

Pomembno je tudi, da študent vloži tožbo pravočasno. Če še vedno dela pri vas, lahko kadarkoli vloži zahtevo za varstvo pravic in zahteva sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec ima osem dni časa za odgovor, nato pa lahko študent v 30 dneh vloži na sodišče zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Če ste s študentom pretrgali sodelovanje, ima 30 dni časa, da vloži tožbo brez predhodnega poziva za vzpostavitev delovnega razmerja.

Elementi delovnega razmerja

Gregorc je udeležencem še enkrat predstavil vse elemente delovnega razmerja:

1. Prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces: opravljanje dela je vezano na delovni čas, ki ga določi delodajalec, v kraju, ki ga predvidi, in na način, kako se izvaja delovni proces.

2. Plačilo za delo: je sicer delodajalčeva temeljna obveznost.

3. Osebno opravljanje dela: eden pomembnejših elementov, od katerega je odvisno, ali gre za obstoj delovnega razmerja ali ne. Če delavec dela ne opravlja sam, osebno, temveč to delo opravljajo drugi (pri njem zaposleni) delavci, občasno pa tudi sam osebno, v takem primeru ne gre za obstoj delovnega razmerja.

4. Nepretrgano opravljanje dela: eden ključnih elementov, ko se pokaže, ali gre za delovno razmerje ali ne. A pozor – to ne pomeni, da mora delavec delati osemurni delovnik. Stališče sodišč in inšpektorjev je, da če espe dela denimo tudi le enkrat na teden, nepretrgano, lahko ob drugih elementih delovnega razmerja gre tudi za delo s skrajšanim ali polovičnim delovnim časom.

5. Delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca: eden ključnih elementov, ki kaže podrejenost delavca delodajalcu in na podlagi katerega sodišče odloča, ali gre za obstoj delovnega razmerja.
Z mini reformo še več sporov na sodiščih?

Kot je še spomnil Gregorc, se ob morebitnem sporu domneva, da delovno razmerje obstaja. V praksi torej zadošča, da gre posameznik na sodišče, zatrjuje, da delovno razmerje obstaja, dokazuje obstoj elementov delovnega razmerja, delodajalec pa mora potem izkazati, da ta domneva ne drži. »Spremembe, ki se pripravljajo, bodo šle še korak naprej v korist delavcu, saj naj bi se celotno dokazno breme preneslo na delodajalca,« trdi Gregorc. Torej bo podobno kot pri mobingu. »Delavec bo moral zgolj zatrditi, da je bil zaposlen, potem pa bo moral delodajalec izkazovati glede elementov delovnega razmerja,« še pravi Gregorc, ki ocenjuje, da se lahko zaradi tega število zahtevkov in kompleksnost takšnih sporov še poveča.

VIR: Finance

ponedeljek, 12. december 2016

Davki in dobrodelnost

Kaj imajo skupnega davki in dobrodelnost? Na prvi pogled bi lahko rekli, da davki nimajo nobene povezave z dobrodelnostjo. Pa vendar ni tako. Če se družba odloči, da bo podarila denarna sredstva v dobrodelne namene,  se mora zavedati, da takšna donacija ni davčno priznana. Vendar pa lahko družba uveljavlja olajšavo za donacije. Pri tem pa mora biti pozorna, komu podarja sredstva in v kolikšnem znesku.

Za lažjo predstavo v nadaljevanju navajamo primer, kako je potrebno obravnavati donacije v skladu s 1. točko 59. člena ZDDPO-2.

Primer: Družba podari denarna sredstva društvu

Družba se odloči, da bo v letu 2016 podarila 800 EUR društvu Rdeči noski. Družba načrtuje, da bo za leto 2016 realizirala 500.000 EUR obdavčljivih prihodkov. 


Kako z davčnega vidika obravnavamo donacijo?

V skladu s 30. členom ZDDPO-2 so donacije davčno nepriznan odhodek. To pomeni, da mora družba te odhodke izvzeti iz davčne bilance, kar pomeni, da bo davčna osnova za obračun davka od dohodkov pravnih oseb višja. Vendar pa lahko družba v skladu z 59. členom ZDDPO-2 koristi  olajšavo za donacije v višini 0,3% obdavčljivega prihodka davčnega obdobja, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

V našem konkretnem primeru je obravnavano davčno obdobje leto 2016. Ker bo družba dosegla 500.000 EUR obdavčljivih prihodkov bo lahko koristila olajšavo za donacije največ do višine 1.500 EUR (500.000 EUR x 0,3%). Glede na navedeno lahko družba v letu 2016 koristi kot olajšavo za donacije celoten znesek 800 EUR, ki ga je podarila društvu Rdeči noski.

Če bi se družba odločila, da društvu podari 1.800 EUR, bi lahko v letu 2016 uveljavljala samo 1.500 EUR olajšave ne glede na to, da je društvu dejansko podarila znesek 1.800 EUR. Razliko 300 EUR pa družba ne sme prenašati v naslednja davčna obdobja.

Komu lahko družba donira?

Poleg omejitve višine olajšave za donacije zakon opredeljuje tudi komu so lahko sredstva podarjena, da lahko družba koristi olajšavo za donacije. Zakon natančno opredeljuje, da lahko družba koristi olajšavo za donacijo, če so sredstva podarjena za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene organizacijam, ki so po posebnih predpisih ustanovljene za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti.

VIR: www.findinfo.si

četrtek, 08. december 2016

Obdavčitev poslovnih daril

Preden naročite darila, morate vedeti, kakšna je obdavčitev daril poslovnim partnerjem in kdaj se pri zaposlenih štejejo za obdavčljiv dohodek.

1. Obdarovanje zaposlenih in njihovih družinskih članov

Skoraj vsa darila v naravi ali v denarju, ki jih podjetje podari svojemu zaposlenemu, se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) štejejo za obdavčljiv dohodek zaposlenega. Darilo, ki ga podjetje podari svojemu zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu, se šteje za boniteto in se kot tako obdavči kot dohodek iz zaposlitve. Boniteta se obračuna ne glede na to, za kakšno obliko delovnega razmerja gre in ne glede na obliko darila – ali gre za proizvod, storitev ali ugodnost v naravi.

Izjema so darila oziroma bonitete, ki jih delodajalec občasno podari svojemu zaposlenemu, ki je v rednem delovnem razmerju, če njihova vrednost v enem mesecu ne preseže 13 evrov.

Izjema so tudi darila, ki jih delodajalec v decembru podari otroku delojemalca, staremu do 15. let. Vrednost darila se ne všteva v davčno osnovo, če ta ne presega 42 evrov, ne glede na to, ali je darilo dano v naravi ali v denarju.

Tako dana darila so za podjetje davčno priznani odhodek.
Zaposleni lahko dobijo od delodajalca darilo do vrednosti 13 evrov.

2. Obdarovanje drugih fizičnih oseb


Če podjetje obdari katerokoli drugo fizično osebo, ki z njim ni v delovnem razmerju oziroma pri tem ne gre za dohodek iz zaposlitve, kmetijske, gozdarske ali druge dejavnosti, iz premoženja ali iz kapitala, se v davčno osnovo ne štejejo posamezna darila, ki ne presegajo 42 evrov oziroma skupna vrednost večih daril, ki v enem davčnem letu od istega darovalca na presega 84 evrov.

Če darilo presega zgoraj omenjene številke, mora pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo kot plačnik davka v skladu z zakonodajo izračunati in plačati akontacijo dohodnine za obdarjenca v višini 25 odstotkov.

Prav tako niso obdavčenega darila, ki jih fizična oseba prejme pri nakupu blaga ali storitev v obliki priložnostnega prejema dodatnega blaga ali storitve, vendar le v primeru, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji.

3. Obdarovanja, ki nimajo lastnosti darila

T. i. darila poslovnim partnerjem in pogostitve, se davčno obravnavajo kot reprezentanca. V skladu z Zakonom od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se strošek reprezentance šteje v davčno priznan odhodek v višini 50 odstotkov.

4. Darila malih vrednosti

Hkrati moramo biti pozorni še na obdavčitev po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se namreč ne šteje blago:
  • ki je bilo nabavljeno za brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če je dano v taki količini in obliki, da ga ti ne morejo prodati naprej;
  • dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti, če se daje le občasno in ne istim osebam. Za darila manjše vrednosti se štejejo darila v vrednosti do 20 evrov.
Pri darilih male vrednosti ne sme biti protidobave blaga ali storitve od prejemnika darila, vrednost je omejena na 20 evrov, darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti prejemnika, občasno in ne vedno istim osebam. Na Finančni upravi RS pravijo, da davčni zavezanec v tem primeru ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi uveljavil odbitek DDV. Priporočajo pa, da davčni zavezanec o danih darilih vodi evidenco.

VIR: www.data.si

sreda, 07. december 2016

Potrošniki preverili in poslali na FURS že 20 milijonov računov

Z odzivom potrošnikov je Finančna uprava zelo zadovoljna, saj so potrošniki v prvih enajstih mesecih nagradne igre preverili 20 milijonov računov, število nepotrjenih računov pa se je zmanjšalo. V prvem trimesečju je bilo 1,9 % nepotrjenih računov, v drugem in tretjem trimesečju pa je takšnih računov le še 1,2 %. Pri podrobnejših pregledih nato nadzorniki Finančne uprave ugotavljajo, kaj je razlog, da posamezni račun ni bil potrjen na Finančni upravi RS.

Doslej si je na svoje mobilne telefone aplikacijo »Preveri račun«, s katero lahko potrošniki preverjajo račune in sodelujejo v nagradni igri, preneslo že 111.000 potrošnikov, ki so doslej vsaj enkrat preverili račune 75 % uporabnikov davčnih blagajn. Povedano drugače: potrošniki so s svojimi mobilni telefoni preverili tri četrtine vseh izdajateljev računov, ki uporabljajo davčne blagajne.
Finančna uprava RS je nagradno igro »Vklopi razum, zahtevaj račun« pripravila ob uvedbi davčnih blagajn (1. 1. 2016), saj so te lahko v boju proti sivi ekonomiji uspešne samo, če bodo tudi potrošniki ozaveščeni pri jemanju računov za plačano blago in storitve.

S 1. septembrom 2016 se je že začel četrti krog nagradne igre, ki se bo zaključil 31. decembra 2016. Potrošniki tako pakete z 10 računi različnih izdajateljev zbirajo do konca leta 2016.


V vsakem krogu nagradne igre se izžreba:
  • ena denarna nagrada v vrednosti 15.000 EUR,
  • ena denarna nagrada v vrednosti 10.000 EUR,
  • ena denarna nagrada v vrednosti 5.000 EUR,
  • dodatno ena denarna nagrada v vrednosti 1.000 EUR za tiste udeležence, ki bodo sodelovali v nagradni igri preko mobilne aplikacije ali preko odprtega portala e-Davki.
Z novim letom pa na Finančni upravi RS načrtujejo novo oziroma prenovljeno nagradno igro, ki bo še zanimivejša za potrošnike in učinkovitejša pri odpravljanju sive ekonomije. Podrobnosti glede tega pa bodo javnosti predstavljene v naslednjih tednih.

VIR: FURS

torek, 06. december 2016

Novosti s 1.1.2017

S 01.01.2017 bodo stopile v veljavo nekatere spremembe, ki so določene v sledečih zakonih:
  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2R)
  • ZDDPO-2
  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J)

V nadaljevanju opisujemo bistvene novosti.

1. Bonitete
Dopolnjen je 39. člen ZDoh-2, ki določa, katere ugodnosti se ne štejejo za boniteto (druga točka tretjega odstavka). Glede na zakonsko spremembo se za boniteto ne štejejo izobraževanja in usposabljanja, ki jih delodajalec zagotovi zaposlenim v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu. S tem so mišljena predvsem izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja, dobrega počutja, zdravega življenjskega sloga ipd.

ZDoh-2R spreminja tudi peti odstavek 39. člena, pri čemer znesek splošne oprostitve za bonitete, ki jih delodajalec delavcem ne zagotavlja redno in pogosto, zvišuje s 13 EUR na mesec na 15 EUR na mesec.

2. Del plače iz naslova poslovne uspešnosti

Novela ZDoh-2R prinaša tudi novo dohodninsko obravnavo dela plače delavca iz naslova poslovne uspešnosti. Na podlagi novele ZDoh-2R se del plače delavca iz naslova poslovne uspešnosti ne všteva v delavčevo davčno osnovo, če so za to izpolnjeni določeni pogoji. Del plače iz naslova poslovne uspešnosti je opredeljen kot sestavni del plače po določilih Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). V praksi je ta del delavčeve plače pogosto poimenovan tudi 13. plača, božičnica, novoletna nagrada … Del plače iz naslova poslovne uspešnosti se bo lahko za davčno leto 2017 izplačal  neobdavčeno (brez obračuna in plačila akontacije dohodnine), če bodo izpolnjeni naslednji pogoji:
  • bo šlo za izplačilo do višine 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v R Sloveniji
  • (povprečna mesečna plača se spreminja iz meseca v mesec, trenutno znaša cca 1.550 EUR bruto),
  • bo šlo za enkratno izplačilo v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati,
  • pravico do dela plače iz poslovne uspešnosti bodo imeli vsi delavci, zaposleni pri delodajalcu,
  • pravica do izplačila dela plače iz naslova poslovne uspešnosti bo morala biti določena v splošnem aktu delodajalca ali s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca, pri čemer bodo morali biti v tem aktu/kolektivni pogodbi določeni tudi kriteriji oziroma merila za pridobitev pravice in
  • delavci bodo morali biti s temi kriteriji/merili seznanjeni vnaprej.
Posebna davčna obravnava je trenutno uzakonjena le za namene dohodnine. To pomeni, da se od 70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji ne obračuna in ne plača le akontacije dohodnine, medtem ko je treba prispevke za socialno varnost obračunati in plačati od celotnega zneska dela plače iz naslova poslovne uspešnosti. Če znesek dela plače iz naslova poslovne uspešnosti presega 70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je od razlike (»presežnega dela«) treba obračunati in plačati tudi akontacijo dohodnine.

3. Sprememba dohodninske lestvice in splošne dohodninske olajšave
ZDoh-2R prinaša povišanje dohodkovnega praga za upravičenost do višje splošne davčne olajšave. Dohodkovni prag se z 10.866,37 EUR aktivnih dohodkov zavezanca viša na 11.166,37 EUR. Sama višina olajšave se ne spreminja. Ne spreminja se tudi dohodkovni prag za upravičenost do nižje dodatne splošne olajšave.
Spreminja se tudi veljavna dohodninska lestvica. Uvaja se nov dohodninski razred s 34 % stopnjo obdavčitve. Dosedanja 41 % stopnja obdavčitve pa se znižuje na 39 %. Še naprej ostaja v veljavi 50 % stopnja obdavčitve v zadnjem (po novem petem) dohodninskem razredu.

Nova dohodninska lestvica:

4. Zvišanje splošne stopnje davka
Splošna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, določena v 60. členu ZDDPO-2, se zvišuje s 17 % na 19 %.

5. Sprememba glede roka za plačilo davčnega odtegljaja

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J), ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/16 z dne 7. 10. 2016, prinaša spremembo prvega odstavka 374. člena ZDavP-2. Gre za spremembo glede roka za plačilo davčnega odtegljaja, in sicer lahko plačnik davka davčno obveznost plača v petih dneh od izplačila dohodka. Navedena sprememba se začne uporabljati 1. januarja 2017. To velja za prispevke samostojnih podjetnikov, ki bodo po novem zapadli v plačilo 20. V mesecu za pretekli mesec, in dajatve pri izplačilu plače, ki bodo zapadli v plačilo 5 dni po izplačilu plače. Še vedno pa bo veljalo, da je rok za oddajo obračuna prispevkov in davkov najkasneje na dan izplačila.

petek, 02. december 2016

Davkarija se malo umirja pri pregledih olajšav za raziskave in razvoj. Kaj sledi?

Se še spomnite zgodb podjetij in podjetnikov s konca poletja, ko so jih – presenečene – obiskali davčni inšpektorji in od njih zahtevali dokazila za olajšave za raziskave in razvoj (R & R) za leta nazaj? Odprtih je bilo kar 200 pregledov. Davkarji so zahtevali celo dokazila, kot so mednarodne znanstvene objave in patenti. Zdaj so menda žogico nekoliko umirili, pripravljajo pa jasnejša priporočila.

V igro naj bi poleg GZS tako vskočilo tudi gospodarsko ministrstvo, odgovorno za razlago Fursu, katera vlaganja se lahko štejejo med olajšave za R & R. In menda so ob nekaterih primerih ugotovili, da je bil Furs preveč neprožen. Natančnejša pojasnila še čakamo. Več o njihovih dozdajšnjih zahtevah lahko preberete v članku Furs 200 podjetij pregleduje zaradi razvojnih olajšav.

Opomini in priprava novih pravil

Kot je septembra dejal Samo Hribar Milič z GZS, gre za samo tolmačenje tega, kaj naj bi davkarija priznavala za ustrezne olajšave. Menda naj bi od leta 2014 začeli uporabljati tako imenovani OECD priročnik Frascati in na podlagi tega naj bi preverjali tudi uveljavljanje olajšav od leta 2012 (!). Na Fursu so pojasnili, da so splošna mnenja, ki jih izdaja ministrstvo za gospodarstvo in se sklicujejo tudi na omenjeni priročnik, pomoč pri presojanju dejavnosti in projektov R & R: »Inšpektorji se v postopkih odločajo na podlagi vseh zbranih dejstev in okoliščin posameznih primerov. Zavezanci imajo možnost pritožbe.« No, pritožba seveda ne zadrži izvršitve oziroma ne prepreči davkariji, da bi pobrala dodatno ugotovljeni davek.

Po neuradnih, a zanesljivih informacijah se je že izkazalo, da Furs v vseh tolmačenjih ni imel prav oziroma se je na koncu iz zaračunavanja dodatnega davka umaknil in bo počakal na nova pojasnila. Na Fursu konkretnih primerov ne komentirajo.

Koliko je bilo naračunanih dodatnih davkov?

Na Fursu pravijo, da so v nadzoru (inšpekcija in kontrola) letos do danes končali 99 postopkov nadzora te davčne olajšave, skupni znesek ugotovljenih nepravilnosti pri uveljavljanju navedene davčne olajšave je znašal 1.530.154 evrov, od tega je 425.383,80 evra iz naslova popravkov obračunov in samoprijav.

Počivalškovo ministrstvo: Smo za ohranitev olajšave

No, ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, je – tako vsaj trdijo – za ohranitev olajšave. Torej – za to, da jo v resnici tudi kdo uporablja in ne samo, da je na papirju, uporablja pa je – zaradi strahu pred morebitnimi dodatnimi davčnimi obveznostmi skupaj z obrestmi – ne nihče.

»Zavzemamo se za ohranjanje 100-odstotne davčne olajšave za izvajanje dejavnosti R & R. Tematiki pristopamo s ciljem omogočanja enostavne uporabe ukrepa za podjetja, a se zavedamo kompleksnosti sistema davčnega nadzora. Ob tem je potrebno upoštevati, da je osnovno merilo za razločevanje R & R od drugih dejavnosti to, da mora biti v R & R prisoten pomemben dejavnik novosti in razreševanja znanstvene oziroma tehnološke nejasnosti. Z vidika države je pomembno, da spodbuja vlaganja v R & R, ki prinašajo nove inovativne rešitve, ki pomenijo za podjetje prebojno konkurenčno prednost, ki lahko pomeni hitro rast poslovne dejavnosti in s tem vpliva na izvoz, rast BDP ... Uvajanje na trgu že znanih digitalnih rešitev v poslovanje podjetja po definicijah v pravnih podlagah ne more biti obravnavano kot dejavnost R & R v podjetju.«

In kaj to pomeni?

No, verjetno tudi sami še ne veste, kaj boste v bilanci za prihodnje leto uveljavljali kot olajšave za raziskave in razvoj ter kako. Zanesljivi viri pravijo, da naj bi priporočila na ministrstvu skupaj z GZS in Fursom pripravili do konca leta (bilance je treba načeloma oddati do konca marca za minulo leto). V njih naj bi bilo tudi natančneje določeno, katera novost šteje za olajšavo in kaj bi lahko bilo »kar tako« – torej bi vam jo lahko davkarija čez leta odvzela, vam nabila še obresti.

Po drugi strani pa – če se bo izkazalo, da je imela narobe država, ki je dodatni davek že trgala, bo tega morala vračati podjetjem in podjetnikom skupaj z obrestmi.

VIR: www.finance.si

četrtek, 01. december 2016

Pazite, kaj podpisujete

EU Business Register po novem svoj poziv, da izpolnite njihov formular, pošilja že po elektronski pošti (primera e-sporočila in obrazca sta v priponki). Nedavno je njihova pošta na široko romala v e-nabiralnike slovenskih podjetij in drugih subjektov. 

 V pozivu piše, da le vpišite svoje podatke v njihov obrazec in da je posodabljanje podatkov brezplačno (»Updating is free of charge«). V drobnem tisku pa jasno piše, da z izpolnitvijo formularja dejansko naročate njihovo PLAČLJIVO storitev vpisa v njihov poslovni register, ki stane 995 EUR na leto, pri čemer ste s to prijavo se prijavili za najmanj 3 leta (»I WILL HAVE AN INSERTION INTO ITS DATABASE FOR THREE YEARS. THE PRICE PER YEAR IS EURO 995.«) 
Način pisanja je vsekakor zavajajoč, saj se praviloma dobi (vsaj pri hitrem in nenatančnem branju) vtis, da gre za brezplačno zadevo, da le posodobljate svoje podatke, ki naj bi že bili v njihovi bazi. V resnici pa se s podpisom tega formularja podpisnik naroča na storitve EUROPEAN BUSINESS REGISTER, ki stane 995 EUR letno, pri čemer se s podpisom tega formularja podpisnik naroča za najmanj 3 leta!

Pri tem je potrebno opozoriti, da zakonodajapodjetje oziroma podjetnika, ki bi takšen formular podpisal v zmoti, ne ščiti tako kot ščiti potrošnike. V preteklosti smo se že srečali s podobnimi zavajujočimi oglasi. Takšni primeri so bili že European Union Web-register Republic of Slovenia/ EU WEB register Slovenija, Euco Data, European City Guide, Intercable Verlag, Construct Data Verlag, Expo Guide Mehika, Euro Bussines Guide, ali World Bussines Guide in še kdo, ki so na videz videti kot brezplačna storitev, a številni naši podjetniki pri podpisu obrazca velikokrat spregledajo droben tisk, kjer pa je navedeno, da se ob podpisu zavezujejo k sklenitvi triletne pogodbe in plačilu letnega prispevka.  

VIR: www.ozs.si

sreda, 30. november 2016

Mini delovna reforma: koliko vas bi po novem stala sporazumna odpoved

V okviru spreminjanja delovnopravne zakonodaje se socialni partnerji pravkar pogajajo o spremembah pri sporazumni odpovedi - delodajalec bo namreč delavcu moral plačati nadomestilo za pol leta - bo to ugodneje kot plačilo odpravnine?

Socialni partnerji se bodo do ponedeljka morali dogovoriti o mini delovni reformi, sicer bo ministrica za delo Anja Kopač Mrak na vlado poslala svoje predloge sprememb delovnopravne zakonodaje. Predstavniki gospodarstva oziroma delodajalcev vztrajajo, da se morajo spremeniti vsi trije zakoni (zakon o delovnih razmerjih, zakon o urejanju trga dela, zakon o inšpekciji dela), kar pa sindikatom ne diši najbolj.
Med predlogi mini delovne reforme je predvidena tudi sprememba pri sporazumni prekinitvi delovnega razmerja. S tem naj bi delodajalcem olajšali odpustitev zaposlenega, ki jim pač ni všeč. V predlogu je tako predvideno, da bi pri sporazumni prekinitvi delovnega razmerja delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo (oziroma največ šest mesecev), ki bi ga plačal delodajalec. A ob tem predvidevajo še izjemo, da se delavec in delodajalec dogovorita o možnosti izključitve pravice do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (sporazumna prekinitev, ki izhaja praviloma iz pobude delavca). Sicer se o morebitni odpravnini in odpovednem roku dogovarjata sama.

Torej, če se zaposleni ne bo ujel z ekipo v podjetju, se bo delodajalec z njim po novem lahko dogovoril za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Če bo delavec potem pristal na zavodu za zaposlovanje, bo zavod delodajalcu izdal odločbo in postavil rok 30 dni za plačilo denarnega nadomestila (največ za šest mesecev). A če bi tak zaposleni na zavodu prej kot v šestih mesecih našel novo zaposlitev, trenutni predlog predvideva, da preostali neizplačani denar ostane državi. S tem se delodajalci (in tudi sindikati) ne strinjajo in raje vidijo, da gre ta denar ali nazaj delodajalcu ali pač delavcu – kot nekakšna odpravnina, motivacija za sklenitev sporazumne odpovedi ...

VIR: Finance

torek, 29. november 2016

V 2015 evidentiranih za 2,9 % več podjetij kot v prejšnjem letu

Več podjetij, več oseb, ki delajo, višji prihodek.

V letu 2015 je bilo v Sloveniji evidentiranih 191.863 podjetij. Zaposlovala so 837.454 oseb in ustvarila 95.299 milijonov EUR prihodka. Vrednosti vseh navedenih podatkov so bile višje kot v prejšnjem letu: število podjetij je bilo višje za 2,9 %, število oseb, ki delajo, za 1,2 %, ustvarjeni prihodek pa za 1,8 %. Število podjetij in število oseb, ki delajo, sta se najizraziteje zvišali v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 7,5 % in za 8,2 %), prihodek pa  v  dejavnostih oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 9,7 %).

Največ je samostojnih podjetnikov posameznikov in gospodarskih družb

45,7 % v letu 2015 evidentiranih podjetij so bile pravne osebe, 54,3 % pa fizične osebe. Najštevilnejši med vsemi so bili samostojni podjetniki posamezniki; bilo jih je 48,0 %. Gospodarskih družb je bilo evidentiranih 31,8 %, med temi so prevladovale družbe z omejeno odgovornostjo. Preostalo so bile druge pravne osebe (13,9 %) in druge fizične osebe (6,3 %).

Med MSP največ podjetij v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, med velikimi pa v predelovalnih dejavnostih

Skoraj vsa podjetja v Sloveniji so bila majhna in srednje velika podjetja (MSP); bilo jih je 99,8 %. Največ MSP se je uvrščalo v strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (16,6 %), sledila so podjetja v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (14,2 %) in podjetja v drugih dejavnostih (11,0 %). Med majhnim številom velikih podjetij so prevladovala podjetja v predelovalnih dejavnostih (teh je bilo 32,5 %), sledila so podjetja v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (10,7 %) ter podjetja v dejavnosti javne uprave, obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti (10,4 %).   

VIR: SURS

ponedeljek, 28. november 2016

Voda = sVOboDA


Pitna voda za vse državljane Slovenije je postala ustavna pravica. Leto dni po ustanovitvi Civilne iniciative za Slovenijo in svobodo, natančneje 17. novembra 2016, je Državni zbor z 64 glasovi za in nobenim proti vnesel pravico do pitne vode v Ustavo RS. Za sprejem ustavnega zakona je bila potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev, torej najmanj 60 glasov.

Slovenija s tem poleg Slovaške postaja druga država EU, ki zagotavlja pravico do vode na najvišji ravni. Odločitev poslancev pozitivno odmeva.

V skladu z ustavnim zakonom bo v ustavo vnešen nov 70.a člen, ki določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

V ustavi bo odslej zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

Premier Miro Cerar je medtem v DZ poudaril, da to, da lahko v Sloveniji skorajda povsod pijemo vodo iz pipe, ni samoumevno. "Gre za velik slovenski privilegij, ki ga moramo ohraniti ne samo za nas, ampak tudi za naše prihajajoče generacije," je dejal.

Na dan sprejema v Ustavo je dr. Šoltes na svoji internetni strani objavil: »Vpis pravice do vode v slovensko ustavo končno postaja realnost. To je izjemno dragocena naložba v našo prihodnost, s katero bomo pokazali, da razumemo in spoštujemo pomen te edinstvene naravne danosti, od katere sta odvisna tudi razvoj in blaginja naše države. Močno upam, da te zelo dobre poteze ne bodo preglasila investicijska sodišča v transatlantskih sporazumih, ki ne skrivajo svojih apetitov po naravnih virih.«



A ustava ni vsemogočna, kar člani civilne iniciative v svoji akciji, znani tudi pod imenom Voda = sVOboDA še kako poudarjajo. Pravijo, da zagotavlja sicer najvišje pravno varstvo, a se lahko ob kriznih časih spremeni. Najvišje varstvo naših voda bomo dosegli le s popolnim razumevanjem vsakogar od nas, da kako pomembna je voda za naše preživetje, razvoj in suverenost. Šele s pravo miselnostjo bomo primerno ravnali s pitno vodo, in nam vodnih virov in upravljanja z vodami ne bo mogel nihče vzeti, ne glede na pritiske ali krizne čase.

Vir: 24ur,  http://voda.svoboda.si