četrtek, 18. januar 2018

Za Furs je bilo 2017 dobro leto

Za Finančno upravo RS je dobro leto, saj so po prvih znanih podatkih v letu 2017 pobrali za skoraj milijardo – natančno 920 milijonov – evrov več denarja za vse blagajne javnega financiranja kot leto prej. V letu 2017 so tako skupaj pobrali za 15.530 milijonov evrov vseh davščin. To je za 6,3 odstotkov več kot v letu 2016. Dokončni podatki bodo sicer znani v začetku februarja letos. 
 
Dobro leto na vseh koncih

Iz Fursa poročajo, da so bili v letu 2017 prihodki na vseh vrednostno pomembnejših vrstah dajatev višji kot v letu 2016.

Prispevki za socialno varnost (za zagotavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja) so narasli za 6,5 odstotka oziroma 300 milijonov evrov. Predvsem v blagajni ZPIZ in ZZZS je bilo tako skupaj vplačanih 6 milijard evrov.

Davki na dohodek in dobiček so narasli za kar 11 odstotkov. “Med njimi zaradi obsega in rasti posebej izstopata davek na dohodek od pravnih oseb z 167 milijoni evrov več vplačil oziroma s 27,8 odstotno rastjo,” pravijo na Fursu. Za 5,7 odstotka več kot leto prej so pobrali tudi dohodnine (118 milijonov evrov več).

Velik porast so zabeležili tudi pri domačih davkih na blago in storitve. Pobrali so za 6,8 odstotka več DDV in 2,2 odstotka več trošarin.

Izboljšanje kulture plačevanja davkov in prispevkov 

“Finančna uprava RS zadnja leta ugotavlja velik porast deleža prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti tako pri predlaganju obračunov in prijavljanju obdavčljivih prihodkov kot pri plačevanju,” izpostavljajo na Fursu. Dodajajo, da se delež prostovoljno plačanih dajatev povečuje bolj kot je letni prirast plačanih prihodkov.

Prostovoljno plačanih obveznosti v letu 2017 je bilo kar 95 odstotkov! Izboljšanje na tem področju pripisujejo tako gospodarski rasti kot tudi prizadevanjem Fursa. Sem štejejo izboljšanje storitev za davkoplačevalce, povečanje avtomatične izmenjave podatkov, ukrepov izterjave in sistematičnih ter ciljnih nadzorov.

Konec minulega leta je bilo tako pod drobnogledom obračunavanje prispevkov za zaposlene delavce ter oddajanje REK obrazcev.
 
VIR: www.data.si

sreda, 17. januar 2018

Zakaj milenijski podjetnik ne bo čakal pred bančnim okencem

Ko ti kriza vzame možnost hitre rasti, si pripravljen tvegati. Zato si kar dve tretjini milenijcev, čeprav imajo izmed vseh generacij najvišjo izbobrazbo, želi začeti svoj posel. 

Milenijska generacija je po mnenju številnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vprašanji moderne družbe, prava podjetniška generacija. To nakazuje tudi raziskava univerze Bentley University, katere rezultati so pokazali, da si skoraj dve tretjini vprašanih milenijcev želita začeti svoj posel. Milenijci so namreč mnenja, da bodo za dosego uspeha v karieri morali biti veliko bolj spretni, samostojni in podjetniški, kot so bile prejšnje generacije. V navedeni raziskavi je le 13 odstotkov vprašanih milenijcev odgovorilo, da si želijo kariero v velikem podjetju in večletnega napredovanja do vodilnih položajev. Milenijska generacija si želi začrtati svojo pot, ker meni, da tradicionalne oblike zaposlovanja in napredovanja ter gradnje kariere niso več učinkovite in ne vodijo dovolj hitro do želenega cilja.

Najvišja izobrazba z najslabšimi možnostmi krepi podjetnost

Med milenijce se uvrščajo vsi, ki so rojeni med letoma 1980 in 2000. Izmed vseh generacij imajo najvišjo stopnjo izobrazbe, vendar jih veliko zaradi finančne in gospodarske krize, ki je pustošila zadnjih deset let, nima zaposlitve oziroma opravljajo delo, za katero se niso primarno izobraževali. Ta generacija ima namreč najnižjo povprečno plačo in najvišjo stopnjo brezposelnosti. Težke razmere na trgu dela v času krize so povzročile, da si ne želijo običajne kariere in napredovanja, kjer bi jih ob morebitni novi krizi iz podjetja lahko hitro odpustili, ampak si želijo samostojne podjetniške poti. Poleg tega jih tudi ni strah poraza, saj nimajo kaj izgubiti. Raziskava univerze Bentley je pokazala, da so izmed vseh generacij najbolj pripravljeni začeti svoj posel, kljub možnostim za neuspeh. Po njihovem mišljenju je bolje poskusiti in ustanoviti svoje podjetje, četudi čez dve leti propade, saj se v tem času naučijo veliko več, kot bi se v dvajsetih letih sedenja za pisarniško mizo neke multinacionalke.

Po začetni kapital na banko ali pa na Kickstarter

Vse več milenijcev se tako odloča za samostojno poslovno pot in ustanavljajo svoja podjetja. Njihove želje in potrebe pa se razlikujejo od podjetnikov prejšnjih generacij. Milenijec ne bo stal v vrsti pred bančnim okencem s položnico v roki, ampak bo poiskal novo in učinkovitejšo obliko plačevanja. Novopečeni milenijski podjetnik ne bo iskal kapitala za zagon start-upa le na banki v obliki posojila, ampak bo raziskal tudi druge možnosti, kot je množično financiranje ali financiranje, ki ga ponujajo tehnološki velikani, ki se trudijo vstopiti v svet bančništva.

Spletni platformi za množično financiranje Kickstarter ali Indiegogo novim podjetnikom ponujata moderen način zbiranja kapitala za ustanovitev podjetja in zagon proizvodnje. Milenijski podjetniki so napisali že številne uspešne podjetniške zgodbe, ki jih je omogočil kapital, zbran prek platform za množično financiranje. Pri množičnem financiranju posameznik poslovno idejo predstavi v predstavitvenem videu, ki si ga ogledajo potencialni kupci izdelka. Če jim je ta všeč in ga hočejo imeti, ga lahko kupijo takoj po nižji ceni od prihodnje tržne, vendar morajo počakati, dokler izdelki niso končani. S tem podjetnika kreditirajo, da lahko zažene proizvodnjo, obenem pa mu spletna platforma za množično financiranje služi tudi kot marketinško orodje.

Novodobni podjetniki zagonska sredstva zbirajo tudi s pomočjo kriptovalut in njihove vse večje popularnosti. Nova tehnologija blockchain omogoča priložnost za številne poslovne ideje, ki se lahko financirajo in uresničijo tudi z ICO (prva izdaja kriptožetonov). To je seveda popolnoma nova oblika zbiranja začetnih sredstev, ki predstavlja tudi veliko tveganje.


Tehnovelikani navkljub financiranju start-upov nikoli ne bodo banke

V svet bančništva pa vstopajo tudi tehnološki velikani, kot sta Amazon in Google. Prvi s storitvijo Amazon Lending ponuja prodajalcem na njihovi spletni strani poslovna posojila za nadaljnji razvoj njihovih podjetij. Google pa je ustanovil družbo Google Ventures, ki je investirala v že več kot 300 start-upov na področju zdravstva, umetne inteligence, kmetijstva, robotike, transporta, kibernetične varnosti in drugo. Novim podjetjem poleg začetnega kapitala omogočijo dostop in pomoč strokovnjakov od inženirjev, oblikovalcev, znanstvenikov in tržnikov.

Nova generacija prinaša sveže izzive

Ob prihodu vedno novih milenijskih podjetnikov se banke srečujejo z novimi izzivi, kako prepoznati njihove želje in zadostiti njihove potrebe. Poleg tega pa nove digitalne možnosti financiranja konkurirajo tradicionalnim bančnim storitvam. Tradicionalne banke se morajo tako prilagoditi in se digitalizirati ter svoje storitve prilagoditi tudi milenijcem. Nekatere banke so se odločile že za popolno digitalizacijo in celo nimajo več poslovalnic. Večina bank ponuja tudi že digitalno bančno poslovanje, kjer mobilne banke že zamenjujejo spletne banke. Banke tako že povečujejo naložbe v digitalizacijo bančnih poti, s katerimi bodo tudi v prihodnosti lahko zadostile željam novih generacij.

VIR: https://pro.finance.si

torek, 16. januar 2018

Delo na črno: Kakšne globe grozijo kršiteljem?

Delo na črno predstavlja problem, ki ga zakonodajalec in pristojni organi neuspešno poskušajo zajeziti že leta. Pri tem računajo, da bodo potencialne kršitelje od prekrškov odvračale tudi vrtoglavo visoke globe.

Posamezniki in podjetja, ki želijo opravljati določeno dejavnost, morajo to prej vpisati v register AJPES. O tem, da bo oseba ali podjetje s to dejavnostjo pridobivala prihodke, pa je za davčne namene treba obvestiti tudi FURS.

V primeru, da pravna oseba ali samostojni podjetnik opravlja dejavnost, ki ni vpisana ali priglašena, kot to določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), gre za delo na črno.

Delo in zaposlovanje na črno vsaj posredno vplivata na vse ljudi. Takšne osebe ne prispevajo v državno blagajno, iz katere se financirajo socialne in druge storitve v javnem interesu (šolstvo, zdravstvo, porodniške odsotnosti itd.). Posledično morajo osebe, ki svojo dejavnost opravljajo zakonito, v blagajno prispevati toliko več, da se ohranjajo temelji socialne države.

Inšpekcijski nadzor nad dejavnostmi, ki jih opravljajo posamezniki, vrši FURS. Za nadzor nad registriranimi subjekti pa sta pristojna tržni inšpektorat in inšpektorat za infrastrukturo.

Če inšpektor ugotovi delo na črno, zavezancu o tem izda odločbo. Z njo kršitelju prepove nadaljnje opravljanje dela in mu hkrati tudi izreče globo.

Kaj spada pod delo na črno?


ZPDZC-1 našteva, kdaj opravljanje dela ni v skladu z zakonom in je kot tako obravnavano kot delo na črno. Za kršitve gre v primerih, ko:
  • pravna oseba ali samozaposlena opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali pa nima zakonsko predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti iz ustanovitvenega akta;
  • pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
  • tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v RS brez registrirane podružnice ali predpisanega dovoljenja;
  • pravni subjekt s sedežem v državi članici EU ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
  • posameznik opravlja dejavnost in pri tem ni vpisan v evidence ali nima po zakonu priglašenega dela.
Zakon prepoveduje tudi omogočanje dela na črno. Med takšne primere spadajo dejanja, s katerimi delodajalec ali posameznik omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere ve, da opravljajo delo na črno.

Za primer omogočanja dela na črno gre tudi v primeru, ko delodajalec ali posameznik sklene pogodbo o opravljanju dela z drugo pravno osebo, tujim pravnim subjektom, samozaposleno osebo ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno.

Prepovedano je tudi zaposlovanje na črno


Poleg opravljanja in omogočanja dela na črno zakon prepoveduje tudi zaposlovanje na črno. Do takšne kršitve pride, ko podjetje izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje dejavnosti, vendar pa delodajalec:
  • delo omogoči posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi ali ustrezne pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja. Isto velja za primere, ko delodajalec v času trajanja delovnega razmerja delavca iz takšnih zavarovanj odjavi;
  • z upokojencem v skladu z zakonom ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela;
  • omogoči delo dijaku ali študentu brez ustrezne napotnice;
  • zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev;
  • nezakonito zaposli državljana tretje države.
Globe za kršitelje prepovedi dela na črno
 
V primeru, da določbe o prepovedi dela na črno krši pravna oseba, tuja pravna oseba ali samozaposlena oseba, se zagrožena globa giblje med 2.000 in 26.000 evri. Za odgovorno osebo pravne osebe, samozaposlene osebe ali tujega pravnega subjekta se globa za isti prekršek začne pri 520 in konča pri 2.600 evrih. Posameznika, ki opravlja neregistrirano dejavnost, pa bo tak prekršek stal od 1.000 do 7.000 evrov kazni.

Globe za omogočanje dela na črno

Delodajalec (ki ni posameznik) bo v primeru omogočanja dela na črno osebam, za katere ve, da opravljajo takšno delo, ali v primeru sklenitve pogodbe glede opravljanja dela z drugo pravno osebo, tujim pravnim subjektom, samozaposleno osebo ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno, plačal globo v višini od 2.600 do 15.600 evrov. Za isti prekršek se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, in sicer z globo v višini od 420 do 1.600 evrov. Posameznik pa bo za isti prekršek plačal od 1.000 do 5.000 evrov kazni.

Globe za kršitev prepovedi zaposlovanja na črno

Delodajalcu (ki ni posameznik) in krši prepoved zaposlovanja na črno, grozi globa v višini od 5.000 do 26.000 evrov. Odgovorna oseba delodajalca bo poleg tega plačala še dodatnih 500 do 2.500 evrov.

Prav tako bo od 500 do 2.500 evrov kazni plačal posameznik, ki mu je delodajalec omogočil delo brez sklenjene ustrezne pogodbe. Posameznika, ki bi v svojem imenu in za svoj račun zaposlil drugega posameznika, da zanj opravlja delo na črno, pa bo doletela globa v razponu od 1.000 do 5.000 evrov.

VIR:https://mladipodjetnik.si

ponedeljek, 15. januar 2018

Spletna prodaja v letu 2018 - kaj nas čaka?

Časi, ko so bili trgovci z lastno spletno trgovino v veliki prednosti pred konkurenco, so že davno mimo. Danes je na spletu toliko trgovin, da le redke izstopajo – tiste, ki sledijo sodobnim trendom in pravočasno privabijo zainteresirane stranke. Spletni trgovci bodo zato z zanimanjem spoznali nekaj trendov, ki zagotavljajo poslovno rast v letu 2018.
 
1. Uporaba mobilnih naprav

Že nekaj let se vedno znova izpostavlja pomen sodobnih pametnih telefonov na vseh področjih, ki so jih poprej pokrivali izključno osebni računalniki. Pri spletni prodaji ni nič drugače. Leta 2016 so mobilne naprave že prehitele računalnike pri priljubljenosti za brskanje po spletu, logično pa je, da se te naprave vedno bolj uporabljajo tudi za iskanje informacij o izdelkih in storitvah ter za nakupe oziroma naročila. Statistika za leto 2017 kaže, da mobilne naprave ohranjajo minimalno prednost pred računalniki kar se tiče ogledov spletnih strani, a znatno zaostajajo pri deležu izpeljanih nakupov.

Jasno je, da mnogi kupci za spletno nakupovanje uporabljajo več naprav, zato ta podatek morda ni povsem presenetljiv – informacije iščejo na mobilniku, končni nakup pa opravijo na računalniku. Če ostaja konverzija obiskovalcev v stranke v končni fazi enaka oziroma narašča, to ni problem, se bodo pa zamislili tisti trgovci, ki na račun nerealiziranih mobilnih nakupov stranke izgubljajo.

V vsakem primeru je pametno v letu 2018 poskrbeti za mobilne uporabnike. Izdelava spletnih strani pri vseh resnih ponudnikih te storitve že vključuje tudi mobilno različico trgovine, včasih celo posebno aplikacijo. Spletno trgovino je treba prilagoditi manjšim zaslonom in drugačni navigaciji, predvsem pa je treba narediti mobilnikom prijazen zaključni proces nakupa. Mnoge obstoječe spletne trgovine imajo na tem področju nedvomno še veliko neizkoriščenega potenciala, medtem ko mora to že v izhodišču vzeti v zakup tudi izdelava spletne trgovine na novo. 
 
2. Družbena omrežja in uporabniško generirane vsebine

Tudi družbena omrežja so že več let stalnica na področju trendov spletne prodaje. Najprej so se nasveti nanašali na prisotnost spletnih trgovcev na družbenih omrežjih, kar v letu 2018 ni več nasvet, temveč povsem samoumevna naloga vsakega spletnega trgovca od prvega dne poslovanja naprej. Družbena omrežja ostajajo prodajni kanal z neomejenim potencialom, ki bi ga bilo neumno pustiti neizkoriščenega. Prva naloga spletnega trgovca bo tudi v letu 2018 skrb za učinkovito interakcijo s ciljno skupino preko različnih družbenih omrežij. Ni več dovolj le Facebook skupina, treba je izkoristiti tudi Instagram, Twitter in druga omrežja. 
 
Druga plat družbenih omrežij, ki se bolj poudarja šele v zadnjem času, pa so uporabniško generirane vsebine. Te niso le v domeni družbenih omrežij, so pa na ta način veliko bolj dostopne. Spletna prodaja preko uporabniško generiranih vsebin je nadvse učinkovita in lahko pomeni ogromno prednost za trgovca, ki zna to izkoristiti. Res pa je, da se je treba tej obliki marketinga pozorno posvetiti. Uporabniško generirane vsebine so tiste, ki jih namesto trgovca ustvarijo uporabniki. Včasih so bili to samo komentarji in ocene izdelkov v ponudbi, danes pa v povezavi z družbenimi omrežji dosežemo veliko več. Uporabniki delijo fotografije in video posnetke ter druge vsebine, ki se nanašajo na ponudbo trgovca. Ne gre za neposredno trženje, temveč za prisotnost znamke, ki od tovrstnih vsebin lahko veliko profitira. Prednosti uporabniško generiranih vsebin so zelo raznolike in daljnosežne.

Na spletnih trgovcih je, da spodbudijo generiranje vsebin s strani uporabnikov. To olajšajo različni vtičniki, ki povezujejo spletne trgovine z družbenimi omrežji. Izdelki v trgovini morajo imeti vsaj možnost komentiranja, z nekaj iznajdljivosti pa je možno uporabnikom omogočiti, da delijo svoje fotografije in posnetke. Za nove trgovine je seveda dobro, da že izdelava spletne trgovine vključuje omenjene funkcionalnosti. 
 
3. Umetna inteligenca in razširjena resničnost

V tretji točki morda zremo že onkraj leta 2018, a tudi v tem letu bo že možno izkoristiti številne prednosti, ki jih za spletne trgovce prinaša napredek na področjih umetne inteligence in razširjene ter virtualne resničnosti. Seveda bi lahko trdili, da že zdaj spletne trgovine tečejo izključno po zaslugi umetne inteligence, a v mislih imamo bistveno naprednejše računalniške programe, ki se šele pojavljajo v okoljih spletnih trgovin. Tudi razširjena in navidezna resničnost obljubljata nove možnosti, a še nimata bistvenih aplikacij za večino spletnih trgovcev. 
 
Umetna inteligenca bo bržkone našla svojem mesto pri zagotavljanju prijetne uporabniške izkušnje in pri reševanju problemov na spletni strani. 
 
Interakcija s stranko je preko klasične spletne trgovine dokaj omejena – trgovec lahko ponudi določene informacije, ne more pa slediti miselnemu procesu stranke in odgovoriti na dodatna vprašanja, ki se tej zastavljajo. Vse bolj pomembno vlogo pri realizaciji nakupa igra neposredna interakcija s stranko. Zelo uporaben pripomoček je v tem oziru spletni klepetalnik, ki je vedno prisoten in pripravljen, da odgovori na vsa vprašanja strank. Problem pa je zagotoviti stalno prisotnost strokovnjaka na klepetu – če odgovora na vprašanje stranke ni, bo ta zapustila trgovino in nakup opravila pri konkurenci. Umetna inteligenca bo tu v veliko pomoč, saj so že zdaj na voljo virtualni pomočniki, ki znajo brez človeškega upravljanja opraviti pogovor in podati dodatne informacije. Takšni robotki so na voljo 24 ur na dan in vsak dan v letu, torej so neprecenljivi sodelavci v sodobnem spletnem poslu, ki mora biti stalno podrejen željam strank.

Razširjena resničnost prav tako kaže velik potencial za spletne trgovce. Mnogi se je že s pridom poslužujejo, res pa je, da je za nekatere branže bistveno bolj primerna kot za druge. Zelo si lahko z razširjeno resničnostjo pomagajo na primer prodajalci pohištva ter prodajalci oblačil, obutve in modnih dodatkov. S telefonom s kamero lahko preprosto pokukamo v dnevno sobo in že vidimo, kako bi se v njej obnesel nov kavč ali kako bi izgledale nove zavese. Namesto tega lahko vklopimo sprednjo kamero in se prepričamo, da nam očala, ki jih pravkar gledamo v spletni trgovini, dobro pristojijo.

Možnosti za uporabo razširjene resničnosti je veliko, a zahtevajo znaten vložek s strani trgovca. Ne nujno (le) finančni, temveč tudi nekaj časa in dela. Seveda tudi na tem področju najdemo izvajalce, ki ponujajo uporabne končane rešitve ali pa razvoj posebnih funkcionalnosti. A običajno izdelava spletnih trgovin takšnih naprednih zadev še ne vključuje in jih bo treba iskati posebej.
Gotovo bomo v letu 2018 tudi na tem področju spremljali pestro dogajanje in hiter napredek, zato se splača prehiteti trend in konkurenco z zgodnjim začetkom.
 
VIR: https://www.relidea.com

četrtek, 11. januar 2018

Spremembe, ki so začele veljati z novim letom

1. Davčne spremembe za podjetnike

Že konec minulega leta smo pisali, da čakajo tako podjetnike kot fizične osebe spremembe na davčnem področju, ključna pa je novela zakona o dohodnini. Pri poslovanju bodo spremembe za podjetnike vplivale predvsem novosti pri normirani obdavčitvi, spremembe pa morajo poznati tako normiranci kot podjetniki, ki poslujejo z njimi. Po novem bo določena absolutna višina normiranih odhodkov (40.000 evrov oz. 80.000 evrov pri zaposlitvi vsaj enega zaposlenega za polni delovni čas), v dveh zaporednih letih normiranec ne bo smel imeti več kot 300.000 prihodkov, paziti pa bodo morali tudi, če poslujejo s povezanimi osebami.

Po novem se bo večina službenih potovanj štela kot napotitev na začasno delo v tujino, uvaja pa se tudi posebna davčna osnova na čezmejno opravljanje dela. Dobra novica za mnoge mikro podjetnike pa je, da vezana knjiga računov ostaja v uporabi! Spremembe Zakona o davčnem potrjevanju računov so stopile v veljavo 1. 1. 2018.

Novela Zakona o dohodnini med drugim prinaša spremembe za podjetnike v razbremenitvi nagrad za poslovno uspešnost – trinajste plače in božičnice. Ti bosta po novem razbremenjeni plačila dohodnine do višine povprečne plače v državi! Glavna novost je odprava stopničavosti dodatne splošne olajšave za najnižje prihodkje ter zvišanje posebne osebne olajšave za študentsko delo.

2. Novosti na trgu dela in nova pooblastila inšpektorjev

Tudi o spremembah, ki jih je prinesla sprememba Zakona o urejanju trga dela in sprememba Zakona o inšpekciji dela smo že pisali.

Prva nalaga nove dolžnosti delavcem, spremembe pa prinaša tudi za delodajalce. Ti bodo morali v pravilno oblikovanem obvestilu o odpovedi delovnega razmerja delavca obvestiti o njegovih novih obveznostih glede obveznosti prijave v evidenco brezposelnih. V njem bo moralo biti tudi to, da mu lahko zavod zniža denarno nadomestilo v primeru zamude. Pravic ob izgubi zaposlitve po novem ne bodo več mogli izkoristiti družbeniki v podjetjih, ki so hkrati poslovodne osebe v gospodarskih družbah. Po novem nadomestila za brezposelnost ne bodo mogle prejemati poslovodne osebe osebnih in kapitalskih družb (d. o. o., k. d., d. n. o., d. d., k. d. d., …).

Druga pa daje nova pooblastila delovnim inšpektorjem. Te spremembe za podjetnike so v veljavi že od oktobra lani, vseeno pa naj spomnimo predvsem na to, da bo lahko po novem inšpektor za delo delavcem z odločbo prepovedal opravljanje dela. To bo lahko storil v primeru, če bo ugotovil da delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in delovnega okolja, da delavcem grozi nezgoda, da niso usposobljeni za varno in zdravo delo, da je že v minulih 12 mesecih pred tem večkrat ugotovil, da delavcem ne izplačuje plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu.

Podobno bo lahko inšpektor za delo ukrepal tudi, ko bo ugotovil, da za delodajalca dela delavec v netipičnih oblikah dela, njegovo delo pa ima elemente delovnega razmerja. V tem primeru bo lahko delodajalcu naložil izročitev pogodbe o zaposlitvi. 


3. Izteka se rok za vpis dejanskih lastnikov

Do 19. januarja 2018 morajo poslovni subjekti v skladu z novim Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma poskrbeti za vpis dejanskih lastnikov v register dejanskih lastnikov. 

4. Prihaja Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov

Nova vseevropska uredba o varstvu osebnih podatkov, ki bo stopila v veljavo 25. maja 2018, bo vplivala na skoraj vse, ki pri svojem poslovanju zbirajo in uporabljajo osebne podatke svojih strank. Spremembe za podjetnike bodo pri zbiranju, analiziranju, uporabi, hrambi in izbrisu osebnih podatkov fizičnih oseb. Med drugim bo dovoljeno zbiranje osebnih podatkov samo na podlagi izrecne privolitve, uporabljati pa jih bo dovoljeno samo za točno vnaprej določen namen. Hraniti jih bo dovoljeno največ pet let.

VIR: data.si

sreda, 10. januar 2018

Bolniška odsotnost: Koliko delovnih dni smo izgubili?

Bolniška odsotnost je bila razlog, da je bilo v Sloveniji v lanskem letu skupaj izgubljenih 10.378.095 delovnih dni.

Bolniška odsotnost se je lani povečala

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo zaradi začasne nezmožnosti za 

delo iz bolezenskih razlogov v Sloveniji v letu 2016 izgubljenih skupaj 10.378.095 delovnih dni. To je 541.980 izgubljenih delovnih dni več kot v letu 2015. Na letni ravni pa se je povečalo tudi število primerov. In sicer za več kot 44.000 primerov. Povečanje pa je šlo tako v breme delodajalcev kot tudi v breme ZZZS. Zavod za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS) so nadomestila plače leta 2016 stala 285.308.173 milijona evrov. To je skoraj 16 odstotkov več kot leta 2015.

Se pa povprečno trajanje enega primera bolniškega staleža. Leta 2004 je ena bolniška odsotnost v povprečju trajala 13,7 dni, v letu 2009 11,7 dni, lani pa 10,5 dni. 


Zakaj se je bolniška odsotnost povečala?

Razlogov za to, da se je bolniška odsotnost povečala, je več. Na ZZZS to povezujejo predvsem z rastjo zaposlenih, staranjem in posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva (rast števila primerov in več izgubljenih dni), dolgotrajnejšimi postopki diagnosticiranja in zdravljenja, nego otrok in kasnejšim upokojevanjem.

Bolniška odsotnost je bila leta 2016 sicer najpogostejša zaradi bolezni oziroma druge poškodbe izven dela ter zaradi nega ožjega družinskega člana.

Kdaj pripada nadomestilo plače v breme ZZZS?
 
Bolniška odsotnost do 30 dni se obračunava v breme delodajalca. Torej delodajalec nadomestilo plače za odsotnega delavca plačuje iz lastnih sredstev, vendar največ 120 delovnih dni v koledarskem letu. Od 31. delovnega dneva dalje pa imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezenskih razlogov ali poškodb iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.


Od prvega delovnega dne bolniške odsotnosti pa zavarovancem iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja pripada nadomestilo plače, če so razlogi naslednji: nega ožjega družinskega člana, presaditev živega tkiva ali organov v korist druge osebe, posledica dajanja krvi, izolacija ali spremstvo, ki ju odredi zdravnik in tudi v primerih, da je poškodba nastala pri organiziranih javnih delih, gasilskih, gorskih in drugih reševalnih akcijah. 

Okrepljen nadzor nad refundacijo nadomestil

ZZZS je v preteklem letu okrepil nadzor nad izplačevanjem nadomestil plače delodajalcem. Lani so nadzorovali predvsem delavce (69 odstotkov), samozaposlene (24 odstotkov) in kmete (skoraj 6 odstotkov). Ugotovljene kršitve so se najpogosteje nanašale na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela. Največ kršitev je bilo sicer ugotovljenih pri delavcih (54 odstotkov) in samozaposlenih (38 odstotkov). V sodelovanju s Finančno upravo RS (FURS) pa ZZZS med drugim preverja tudi pravilnost podatkov o osnovah, ki jih v postopku refundacij nadomestil plač ZZZS-ju posreduje delodajalec.

VIR:data.si

torek, 09. januar 2018

Višji minimalni prispevki za s. p.

Od letošnjega leta dalje bodo višji tudi minimalni prispevki za s. p. in za družbenike. Tudi zanje se, tako kot za zaposlene, zvišuje odmerni odstotek za izračun osnove za plačilo prispevkov od povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec (PP). Za samozaposlene bo to zadnji dvig odmernega odstotka PP, saj bo že letos dosegel 60 odstotkov; za družbenike bo maksimum pri 90 odstotkih PP dosegel leta 2020.
 
Višji minimalni prispevki za s. p.

Minimalni prispevki za s. p. bodo od letošnjega leta dalje obračunani od 60 odstotkov povprečne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (PP). Odstotek se v prihodnjih ne bo več zviševal, kot se je od leta 2014 dalje, saj je letos dosegel maksimum.

To pomeni, da bodo samozaposleni minimalne prispevke v januarju in februarju plačali od 950,80 evra osnove za obračun prispevkov. V marcu bodo minimalni prispevki za s. p. obračunani od nove osnove, ki bo izračunana po objavi povprečne plače za minulo leto.

Tudi samozaposleni plačujejo enak odstotek za enake prispevke kot delavci in delodajalci za delavce, vendar pa so zneski zaradi višje osnove višji!

Delodajalec pri plači za zaposlenega obračuna skupaj 22,1 odstotka prispevkov od osnove ali od bruto plače za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje. Hkrati plača enake prispevke in prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni za zaposlenega še sam; skupaj v višini 16,1 odstotka.

Enake odstotke mora torej pri obračunu prispevkov upoštevati tudi samozaposleni! 
 
Tako bodo januarja 2018 minimalni prispevki za s. p. skupaj 363,19 evra.

Višji prispevki za socialna zavarovanja tudi za družbenike!

Zaradi zvišanja osnove zaradi spremembe
odmernega odstotka bodo višji prispevki za socialna zavarovanja znova doleteli tudi družbenike. Družbeniki bodo letos najnižje prispevke plačevali od 80 odstotkov povprečne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (PP). 
 
Odstotek se bo v prihodnjih letih še zvišal in sicer na 85 odstotkov povprečne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, v letu 2019 in v letu 2020 na 90 odstotkov PP.

To pomeni, da bodo v januarju družbeniki minimalne prispevke plačali od 1.267,73 evra; tudi zanje se bo osnova predvidoma povišala v marcu. Prispevki družbenikov bodo tako znašali skupaj najmanj 484,26 evra.

Za mesec februar 2018 in za naprej, pa se bo za določitev najnižje zavarovalne osnove v letu 2018 upošteval podatek o povprečni plači za leto 2017, ki ga bo objavil Statistični urad Republike Slovenije.

VIR: data.si